Stare ure

Stari urar je zaprl svojo delavnico, ko so se pojavile elektronske ure. Ostal je brez dela, pa tudi brez veselja in brez volje. Ko se je starejši mož nekega dne sprehajal po mestu, je za urarjevo delavnico opazil kup starih ur. Bile so ure vsakršne vrste, mer in barv in različno poškodovane.
Urarja je prosil, naj mu jih prepusti, da jih bo popravil. Z majhnimi izvijači je vrtal po njihovi notranjosti in jih mazal z oljem. Ena od njih je začela tiktakati. Očistil jo je in ji namestil okvir. Za njo so začele delovati še druge in tako ‘odgovarjale’ na njegov čarobni dotik. Malo je bilo takih, ki jih ni mogel popraviti.

Stare ure so podobne ljudem v starosti. Imeti moramo neki cilj, pa začnemo tiktakati. Vedeti moramo, zakaj živimo, in čutiti, da smo še koristni in potrebni in vrnilo se nam bo veselje do življenja. Mnogi starejši ljudje najdejo to v veri: molijo, hodijo k maši in opravljajo dobra dela in se čutijo koristne. In koristni tudi so!

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2015), 26.
knjiga: Zgodbe za skladen zakon in družino, (Zgodbe za dušo 12), Ognjišče, Koper, 2021, naslov zgodbe : Starost in  koristnost, 108-9.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.