Tri pipe

Na otoku Madagaskar pripovedujejo zgodbo, kako je k poglavarju plemena prišel neki mož ter ga obvestil, da se bo maščeval človeku, ki ga je smrtno užalil. Tako je bil prizadet, da je hotel takoj do njega in ga ubiti.
Poglavar mu je pozorno prisluhnil. Dovolil mu je, da odide in stori, za kar se je odločil, toda poprej naj napolni svojo pipo s tobakom, sede pod sveto drevo v njihovi vasi in jo v miru pokadi.
Mož ga je ubogal, napolnil pipo ter sedel pod drevo, pod katerim so se zbirali plemenski starešine, kadar so se nameravali o čem važnem posvetovati. Uro je trajalo premišljevanje, ki mu ga je predlagal poglavar. Pokadil je pipo, otresel pepel in spravil pipo ter se odpravil nazaj k poglavarju plemena.
Dejal mu je, da se je po treznem premisleku odločil, da se ne spodobi sovražnika ubiti, ker bi to bil zločin, bo pa šel do njega, ga pretepel, da si bo za celo življenje zapomnil, kaj je storil.
Poglavar mu je spet dobrohotno prisluhnil in njegovo odločitev potrdil. Obenem mu je svetoval, naj še enkrat napolni pipo ter jo gre pokadit na isti kraj. Ko bo to storil, naj se vrne in mu sporoči, kako se je odločil.
Tudi tokrat je mož storil, kar mu je bilo naročeno in je sedel eno uro v premišljevanju, ko je počasi kadil. Spet je otresel pepel in očistil pipo ter se vrnil k poglavarju, da bi mu povedal, da je preveč tudi to, da bi svojega sovražnika telesno kaznoval. Šel bo in mu razkril njegovo hudobijo ter ga pred vsemi osramotil.
Kakor prej, mu je modri starec tudi sedaj pazljivo prisluhnil ter mu spet naročil vajo s pipo in tobakom in še to, naj ponovi svoje premišljevanje, kakor je storil že dvakrat.
Že malo naveličan tega prihajanja in odhajanja se je mož, sedaj že tudi precej bolj miren, odpravil k starodavnemu drevesu, sedel k njegovim koreninam ter spremenil tobak in svojo jezo v dim. Ko je pipo spravil, je rekel poglavarju:
»Ko sem še bolj premislil, sem uvidel, da stvari ni mogoče rešiti tako. Šel bom tja, kjer me čaka moj nasprotnik in ga objel. Tako si bom pridobil prijatelja, ki se bo gotovo kesal za to, kar je storil.«
Poglavar mu je daroval tobak, naj ga gresta s prijateljem skupaj pokadit pod drevo Dobrega nasveta, in mu dejal: »Prav to bi moral takoj zahtevati, da narediš, a nisem maral. Treba ti je bilo dati čas, da si to sam odkril.«

 B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 8 (2016), 36.
knjiga: Zgodbe za skladen zakon in družino, (Zgodbe za dušo 12), Ognjišče, Koper, 2021, 73.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.