Page 14 - Cerkev hiša usmiljenja

rojenega Jezusa. Postopoma je ta križ postajal vse
težji, ko so Jezusa zavračali. Marija je bila vedno z
Jezusom, z njim je šla med ljudi in slišala govorice,
občutila sovražnost tistih, ki Gospoda niso imeli
radi. In ta križ je nosila! Tedaj se je Marijina vera
srečala z nerazumevanjem in zaničevanjem. Ko se
je približala Jezusova »ura«, se pravi ura trpljenja,
je bila Marijina vera plamenček v noči, brljivka v
trdi temi. Noč velike sobote je prebedela. Njen pla-
menček, droben, a jasen, je gorel do zarje vstaje-
nja. Ko pa se je razširil glas, da je grob prazen, je
njeno srce preplavila radost vere, krščanske vere
v smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Kajti vera nam
vedno prinaša veselje in Marija je Mati veselja; úči
nas, Mati, da bomo hodili po tej poti veselja in to
radost živeli! To je vrhunec – to veselje, to sreča-
nje z Jezusom in Marijo. Predstavljajmo si, kako je
bilo … To srečanje je vrhunec Marijinega romanja
za vero. Pa tudi vse Cerkve. Kakšna je naša vera?
Ali skrbimo, da gori kakor pri Mariji, da gori tudi
v težkih trenutkih, tudi tedaj, ko je temnó? Ali sem
občutil radost vere?

Njeno posredovanje

Ko je Jezus v svojem mesu na križu pretrpel dra-
matično srečanje med grehom sveta in božjim
usmiljenjem, je ob svojih nogah videl tolažilno nav-
zočnost svoje matere in svojega prijatelja. V tem
odločilnem trenutku je, preden je dokončal delo, ki

138