Page 11 - Cerkev hiša usmiljenja

bratsko in prijateljsko, še več – kot očetje, ki znajo
poslušati, razumeti, pomagati in usmerjati. Skupna
hoja zahteva ljubezen in naša služba je služba lju-
bezni, amoris officium, je dejal sv. Avguštin (v Io.
Ev. tract. 123, 5: PL 35, 1967).

a) Ob hoji vas želim spomniti na ljubezen do du-
hovnikov. Vaši duhovniki so vaši bližnji; duhovnik
je škofu bližnji – ljubite svojega bližnjega, saj ta
vam je najbližji –, nepogrešljivi sodelavec, od kate-
rega sprejemate nasvet in pomoč, za katerega skr-
bite kot očetje, bratje in prijatelji. Med prvimi nalo-
gami vam je zaupana duhovna skrb za duhovnike,
vendar ne pozabite na človeške potrebe vsakega
posebej, zlasti v najbolj občutljivih trenutkih nji-
hove službe in njihovega življenja. Čas, preživet v
družbi duhovnikov, ni nikdar izgubljen! Sprejmite
jih, ko vas za to prosijo; naj ne bo telefonskega kli-
ca, na katerega ne bi odgovorili. Slišal sem, ne vem
pa, ali je res, vendar sem večkrat v svojem življenju
slišal od duhovnikov, za katere sem imel duhovne
vaje: »Saj sem klical škofa, pa mi je tajnik rekel, da
me nima časa sprejeti.« In tako iz meseca v mesec.
Ne vem, če je res. Toda če duhovnik kliče škofa, je
treba še isti ali vsaj naslednji dan poklicati nazaj:
»Sem slišal, kaj želiš? Zdaj te ne morem sprejeti, a
poskusiva določiti datum.« Naj sliši, da oče odgo-
vori. Prosim. Sicer si lahko duhovnik misli: »Čisto
nič ga ne briga; ta ni oče, ampak načelnik urada!«
Mislite na to. Lep sklep bi bil: če na duhovniški klic
ne morem odgovoriti še isti dan, odgovorim vsaj
naslednji. In določite, kdaj se je mogoče z njim se-
stati. Bodite z njimi neprestano povezani, v stal-
nem stiku.

93