Page 9 - Cerkev hiša usmiljenja

Bodimo služabniki skupnosti in omike srečanja!
Rad bi, da bi bili v tem smislu skorajda obsedeni.
In da pri tem, ko ponujate »našo resnico«, ne bi bili
domišljavi, marveč bi se prepustili vodstvu skro-
mne in srečne gotovosti tistega, ki je našel, ker se je
pustil oblikovati resnici, ki je Kristus, in si ne more
kaj, da je ne bi oznanjal (prim. Lk 24,13–35).

Širiti upanje in veselje

Vnadaljevanju bi rad spet opozoril na tri narav-
nanosti: ohranjati upanje, dovoliti, da nas Bog
preseneti, živeti v veselju.

1. Ohranjati upanje. Knjiga Razodetja opisuje
dramatičen prizor: ženo – podobo Marije in Cerkve
– preganja zmaj – hudobni duh –, ki hoče požre-
ti njenega sina. Vendar prizor ne govori o smrti,
temveč o življenju, saj nastopi Bog in otroka reši
(prim. Raz 12,13a.15–16a). Koliko težav se poja-
vlja v življenju vsakogar iz našega ljudstva, naših
skupnosti, a naj se zdijo še tako velike, Bog nikoli
ne dopusti, da v njih potonemo. Spričo malodušja,
ki lahko preplavi tistega, ki dela za evangelizacijo
ali se kot oče in mati v družini trudi, da bi živel po
veri, vam bi vam rad na glas povedal: naj bo v va-
šem srcu vedno ta gotovost – Bog hodi ob vas, Bog
vas nikoli ne zapusti! Nikdar ne izgubimo upanja!
Nikoli ga ne udušimo v svojem srcu! »Zmaj«, greh
se plazi skozi našo zgodovino, vendar ni najmoč-
nejši. Najmočnejši je Bog in Bog je naše upanje!

71