Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« (Jn 2,5)

"Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." - Ta žena, nova Eva, se popolnoma zanese na moč svoje privlačnosti, na svoj blagi pogled in božajočo barvo svojega glasu. Ve, da se ji novi Adam ne bo mogel upirati. - V tem novem edenskem vrtu, polnem praznovanja in veselja, Marija ne uporabi svoje moči, zato da bi naskrivaj zapeljala Jezusa pod drevo dobrega in hudega ... Ona "zapelje" novega Adama, ker ga želi spodbuditi, da bi izpolnil Božjo voljo: dobro za njegove stvaritve. - Prelepa Marija, podari vsaki ženski, da bo kakor ti. - Prečudovita Marija, daj, da bo vsaka ženska s svojo lepoto služila dobremu. - Prelepa Marija, daj, da bo vsaka ženska spremenila svojo izredno moč v dar veselja, praznični dar. - Prečudovita Marija, daj, da bo vsaka ženska s svojo lepoto znamenje in orodje Božjega sijaja.

V mesecu juliju razmišljamo o tem, kako z Marijinim zgledom do notranje lepote (1)

Lasconi, Tonino. 365 + 1 dan s Teboj, Koper: Ognjišče, 2009. (izbor Čuk M. Korak v globino, Ognjišče (7) 2005, str. 96)

Poslušajte to besedo, o bašánske krave,ki prebivate na samarijski gori, ve, ki stiskate siromake, zatirate reveže in pravite svojim možem: Prinesi, da bomo pile! (Amos 4,1)

Prerok se jezi na samarijske ženske, ki izžemajo reveže, zato da same uživajo in živijo v razkošju. - Ni malo mladih ljudi, ki "gnjavijo" starše: "Hočem te čevlje, ker so zadnji krik mode; hočem kavbojke te in te znamke; hočem tako uro, ki se bo barvno ujemala z bluzo; hočem barvne kontaktne leče ..." In prav nič jim ni mar, če družinski dohodek ne zadošča niti za najnujnejše izdatke. - Ni malo zakonskih žena, ki hočejo biti po zadnji modi in jih prav nič ne zanima, kje bo mož vzel denar. - Kadar imajo čevlji prednost pred kruhom in obleka pred telesom, je moda zlo. Kajti nazadnje neizogibno postane udarec v trebuh revnih ljudi in mlinski kamen na ramenih šibkih. - Pri izbirah, od zelo pomembnih do manj zahtevnih, prepoznamo človeka vere, moškega in žensko, po sposobnosti razločevanja med več in manj, po pogledu, ki je vedno odprt za položaj drugih, po obilni uporabi zdravega razuma. Prepoznamo ga torej po tistem dobrem, ki nikoli ni iz mode in ki ga naredi dobro oblečenega v vseh letnih časih.

Gospod je rekel:Ker so prevzetne hčere sionske, hodijo z iztegnjenim vratom in mežikajo z očmi, hodijo stopicaje in poskočno in zvončkljajo s sponkami na nogah, bo Gospod ogolil teme hčerá sionskih, Gospod bo razgalil njihovo lepoto. (Iz 3,16-17).

Cerkveni svet nikoli ni gledal z naklonjenostjo na modo, zlasti na žensko in na modo mladih. - Duhovniki, redovniki in redovnice imajo rajši svoje enotno oblačilo, ki jih naredi vse enake, temne barve in ohlapno, da zakriva telo in da ostane vedno isto. - Moda se spreminja, je zelo opazna in pokriva telesa tako, da poudarja njihovo obliko. - Pravi preroki, kot je Izaija, vedo, da moda ni nekaj slabega, ker izraža željo po lepoti, novosti, prepoznavnosti, ki jo je Bog položil v srca moških in žensk. - Za prave preroke moda postane greh, ko je orodje ošabnosti in razkazovanja moči. - Duhovniki, če niso pravi preroki, obsojajo modo, tudi če ta izraža samo preprosto željo po novem in po tem, da bi nas ljudje prepoznali. - Oni sami pa brez vsakih pomislekov uporabljajo bogata in bleščeča oblačila ravno zato, da opozarjajo na svoje dostojanstvo in oblast. - Tu nekaj ni v redu.

V mesecu juliju razmišljamo o tem, kako z Marijinim zgledom do notranje lepote (4)

Lasconi, Tonino. 365 + 1 dan s Teboj, Koper: Ognjišče, 2009. (izbor Čuk M. Korak v globino, Ognjišče (7) 2005, str. 96)

Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. (Ps 139,13)

Tudi zaradi vpliva televizije in spletnih družbenih omrežij, ki nam neprestano vsiljujejo zglede "popolnih" moških in žensk, mnogi ljudje, zlasti mladi, trpijo in marsikdo se celo znajde v hudi stiski, ker ni takšen, kakor drugi. Lep tako kot drugi. Zdrav tako kot drugi. Vitek in postaven tako kot drugi. Z mišicami, prsmi, zadnjico, nogami, ustnicami in lasmi kakor bi bili naslikani in kakor jih imajo drugi. In ni malo takih, ki se jezijo na Boga, ker jih ni ustvaril takšnih, kakor so drugi. Bog je vendar genij, ne pa fotokopirni stroj. Ne ustvarja nas v serijah: tke nas nit za nitjo. In vsak izmed nas uresničuje določeno ljubečo Božjo zamisel. - Rekli boste: "Kaj pa prizadeti in preizkušani, je tudi nje Bog stkal nit za nitjo? Krasno delo! Krasna ljubeča zamisel! "Greh, ki ga je človekova svoboda vcepila v Božje delo, lahko pokvari, kar si je Stvarnik dobrega in lepega zamislil. Toda tudi prizadet človek, če noče trpljenju še dodajati trpljenja, mora ceniti zaklade, ki jih je Bog zagotovo vtkal vanj, in ne sme dovoliti, da bi ga zavist, ker so drugi zdravi, zasužnjila in potrla. To ni pot, ki bi jo zlahka premagoval, a kdor mu ponuja drugačne poti, ga vara.

V mesecu juliju razmišljamo o tem, kako z Marijinim zgledom do notranje lepote (2)

Lasconi, Tonino. 365 + 1 dan s Teboj, Koper: Ognjišče, 2009. (izbor Čuk M. Korak v globino, Ognjišče (7) 2005, str. 96)

devetdnevnica k sv. Jožefu (9. dan)

OČE V SENCI
Poljski pisatelj Jan Dobraczynski je napisal roman o sv. Jožefu z naslovom ‘Očetova senca’ in v njem pokaže, da je sv. Jožef za učlovečenega Božjega Sina senca nebeškega Očeta. »Oče se ne rodi,« piše papež. »Oče se postane. In ne postane se le zato, ker se spravi otroka na svet, ampak ker se odgovorno sprejme skrb zanj … Vsak otrok prinaša s seboj neko skrivnost, nekaj novega, ki se lahko razodene le s pomočjo očeta, ki spoštuje njegovo svobodo.« Svoje pismo papež Frančišek zaključuje z molitvijo iz nekega starega francoskega molitvenika, s katero vsako jutro že štirideset let sv. Jožefu izroča svoj dan in svoje delo.

ČUK, Silvester. Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 44-49. (izbira Marko Čuk)

devetdnevnica k sv. Jožefu (8. dan)

OČE, KI DELA
Ko je Jezus kot oznanjevalec Božjega kraljestva nastopil v domačem Nazaretu in so se njegovi rojaki čudili njegovi modrosti, so se spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,55). Jožef je bil po poklicu tesar – lahko mizar ali stavbni tesar. Pri Judih tedanjega časa so otroci začeli versko in poklicno vzgojo pri svojem očetu, zato sklepamo, da se je Jezus pri Jožefu učil poklica tesarja. Več o njegovi mladosti govorijo apokrifni spisi (Jakobov protoevangelij, Zgodba tesarja Jožefa), ki jih katoliška Cerkev ni sprejela – tudi zato, da se ne bi širilo napačno češčenje sv. Jožefa. V Jožefovi delavnici se je Jezus naučil ceniti vrednost, dostojanstvo in veselje nad tem, kaj pomeni jesti kruh, sad lastnega dela. Družina, ki je brez dela, je bolj izpostavljena. »Kako bi mogli govoriti o človeškem dostojanstvu, ne da bi si prizadevali, da bi vsakdo in vsi imeli možnost za primerno preživljanje?« Oseba, ki opravlja kakršno koli delo, sodeluje s samim Bogom, postane na neki način stvarnik sveta, ki nas obdaja.

ČUK, Silvester. Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 44-49. (izbira Marko Čuk)

devetdnevnica k sv. Jožefu (7. dan)

OČE V SPREJEMANJU
Jožef brez oklevanja sprejme k sebi Marijo, ko ga angel pouči o njenem materinstvu. Kakor je Bog govoril Jožefu: »Ne boj se k sebi vzeti Marije« (Mt 1,20), se zdi, da govori tudi nam. »Tolikokrat se v našem življenju dogaja, česar ne razumemo in se upiramo, Jožef pa se odpove svojim načrtom in sprejme, kar se mu dogaja, čeprav se mu zdi skrivnostno.« Sprejemanje Jožefa nas vabi, da sprejemamo druge brez zadržkov, take, kakršni so, s posebno ljubeznijo pa tiste, ki so slabotni, kajti Bog izbira, kar je slabotnega. Papež si predstavlja, da je Jezus prejel spodbudo za priliko o izgubljenem sinu in usmiljenem očetu ob Jožefu.

OČE USTVARJALNEGA POGUMA
Ustvarjalni pogum pride na dan, ko naletimo na težave. Pred težavami lahko obtičimo, se umaknemo, ali pa poiščemo možne rešitve. Papež si živo predstavlja, kako je Jožef po prihodu v Betlehem, ko niso našli prenočišča, uredil hlev, v katerem so našli zavetje, da je bil kolikor toliko primeren za veliki dogodek rojstva Božjega Sina. Dalje piše, kako se je moral Jožef znajti kot begunec v Egiptu, da je našel delo in je tako mogel poskrbeti za Marijo in Jezusa. Papež piše: »Ta otrok, ki ga Jožef varuje, bo rekel: “Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40), zato sv. Jožefa kličemo na pomoč kot varuha revnih, potrebnih, beguncev.«

ČUK, Silvester. Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 44-49. (izbira Marko Čuk)

devetdnevnica k sv. Jožefu (6. dan)

OČE V POSLUŠNOSTI
Od Boga poslani angel je Jožefa štirikrat nagovoril v spanju, ko je šlo za pomembne odločitve, in Jožef ga je vselej brez oklevanja poslušal. Prvič, ko je videl, da je njegova zaročenka Marija noseča, pa si tega ni znal razložiti (Mt 1,19), drugič, ko je bil opomnjen, naj z Marijo in Jezusom pred Herodom zbeži v Egipt (Mt 2,13), tretjič, naj se po Herodovi smrti vrne v domovino (Mt 2,19), in četrtič, naj se z družino naseli v Nazaretu (Mt 2,23). Poslušen je bil Mojzesovi postavi, ko z Marijo osem dni starega Jezusa daroval v templju.

ČUK, Silvester. Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 44-49. (izbira Marko Čuk)

devetdnevnica k sv. Jožefu (5. dan)

OČE V NEŽNOSTI

V nazareški družini je Jožef iz dneva v dan in iz leta v leto z očetovsko ljubeznijo spremljal rast Jezusa otroka, dečka, mladeniča. Hranil ga je, učil ga je hoditi, potem ga je uvajal v svoje poklicno delo tesarja. Jezus je v Jožefu videl nežnost Boga, tisto nežnost, po kateri se Božji načrti uresničujejo tudi po človeški slabosti.

ČUK, Silvester. Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 44-49. (izbira Marko Čuk)