Janez Frančišek Gnidovec

KDO?
Janez Frančišek Gnidovec

KDAJ?
Rojen 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu na Dolenjskem.

IZOBRAZBA
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani in bil leta 1896 posvečen v mašnika. Po kaplanovanju je šel na Dunaj študirat klasične jezike ter bil leta 1903 promoviran za doktorja filozofije.

DELOVNE IZKUŠNJE
Bil je kaplan v Idriji in Vipavi. Po končanem študiju klasičnih jezikov je najprej poučeval na kranjski gimnaziji, potem pa je po profesorskem izpitu leta 1905 prišel v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu in postal njegov prvi ravnatelj. Jeseni leta 1919 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov, jeseni 1924 pa je bil imenovan za škofa v Skopju s sedežem v Prizrenu.[Janez Gnidovec na dan škofovskega posvečenja - Vel. Lipovec, rojstna hiša - Šentvid nad Ljubljano, Zavod sv. Stanislava (1905) - Cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. - Skopje v Gnidovčevem času - Gnidovec s škofom Jegličem.]
DEJAVNOSTI
Kot skopski škof se je znašel v težkih razmerah. V škofiji je primanjkovalo duhovnikov, zato je ustanovil semenišče. Maloštevilni katoliški verniki so bili razkropljeni in niso imeli cerkva, kjer bi se zbirali, zato je v 14 letih zgradil 18 cerkva. Bil je velik asket, hranil se je izredno skromno in več let ni pil alkohola. Peš je prehodil velike razdalje, prenočeval zunaj ali v neprimernih in umazanih prostorih. Dolgo v noč je spovedoval, veliko molil, zlasti kleče pred Najsvetejšim, in malo spal. V slogu svojega škofovskega gesla je postal vsem vse. Albancem je govoril v njihovem jeziku, prav tako je oskrboval slovenske vernike, večinoma državne uslužbence in vojake v škofiji, ter seveda druge tamkajšnje katoličane.

POSEBNI IN MANJ ZNANI DOSEŽKI
Premalo je znana njegova skrb pri pisanju in izdajanju slovenskih učbenikov za gimnazijo v Šentvidu. Te učne knjige so postale osnova za vse učbenike, ki so jih potem pripravili za uporabo v slovenskih srednjih šolah. Manj znano je tudi, da je za misijone navdušil nobelovko, sv. Terezijo iz Kalkute. Pred odhodom iz Skopja je zanjo maševal in ji izrekel besede, ki si jih je dobro zapomnila: »Vedno in povsod bodi le Kristusova.« Ona sama pa je večkrat izjavila, da je Gnidovec svetnik. [Marko Jerman: Škof Gnidovec vitraž (2001), p.c. sv. Jakoba, Vrhtrebnje (žup. Trebnje). - Janez F. Gnidovec in Mati Terezija - podoba v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani (slikarka Cecilija Grbec) - Grob na ljubljanskih Žalah - Tabor, prekop Božjega služabnika (leto 2010).
ODHOD V VEČNOST
Škof Gnidovec je izčrpan od dela in naporov 9. januarja 1939 pripotoval v Ljubljano. Dejal je: »Grem domov umret.« Sprejeli so ga v sanatorij v Leonišče, kjer je umrl 3. februarja istega leta.

več o Janezu Gnidovcu na naši spletni strani

B. Rustja, Svetniški kandidati, v: Ognjišče (2023) 2, str. 99.
izbor fotografij: M. Erjavec