2. januar

LETA 1832 ROJEN IVAN VALJAVEC

DUHOVNIK, PRIDIGAR IN LITERARNI ZGODOVINAR († 1875)

Doma iz Srednje vasi pri Šenčurju je po končani teologiji in posvečenju nekaj časa služboval v Vipavi in Tržiču, pozneje je vstopil k jezuitom, bil najprej misijonar (Slavonska Požega), pozneje je pomagal, da so jezuiti pridobiti hišo v Repnjah, od koder so hodili pomagat v Ljubljano, Kamnik, Kranj ... Ivan je bil zelo znan kot pridigar in govornik. Pisal je tudi pesmi (Pesem mornarju) in dolgo elegično pesnitev Slovo. Poveličeval je Koseskega, toda tudi o Prešernu je pisal zelo zrelo: »Milina jezika, krasne misli, najgorkeji čutenja ...najčistejši stihi, čisto naroden duh ...«

LETA 1852 ROJEN ANTON GREGORČIČ

duhovnik in politik († 1925)

Rojen je bil na Vrsnem, po končanem študiju (dr. bogoslovja) pa kot duhovnik služboval na Barbani in kasneje na Travniku v Gorici. Vstopil je tudi v politično življenje (društvo Sloga), v goriškem deželnem zboru je zastopal gospodarske in narodnostne interese goriških Slovencev ... bil je tudi predsednik novo ustanovljene stranke SLS. Prizadeval si je, da bi združeval različne politične interese, pa tudi Slovence in Italijane. Dal je tudi pobudo slovenski otroški vrtec, zasebno slovenski dekliško šolo. Ustanovil je tudi šolsko društvo Šolski dom, ki je skrbelo za organizacijo pouka in nove prostore. Ustanovil je tudi Narodno tiskarno, Goriško matico in Narodno knjigarno.

LETA 1887 ROJEN ADAM LUTHAR

evangeličanski duhovnik in pisec († 1972)

Prekmurski evangeličanski pisatelj je bil doma v Sebeborcih blizu Murske Sobote, bil je kaplan in duhovnik v Puconcih, pisal je članke v verske in posvetne časopise, sestavljal veroučne knjige, od 1922 je bil glavni urednik Evangeličanskega kalendarija in od 1923 Duševnega lista ... Z Janošem Flisarjem sta pisala Prekmurja znamenite može ...

LETA 1901 UMRL IGNACIJ MRAK

misijonar, duhovnik in škof (* 1810)

Baragov naslednik v škofiji Sault Ste Marie and Marquette, se je rodil 16. oktobra 1810 v Hotavljah pri Poljanah. Leta 1845 je po nekaj letih kaplanske službe odšel v ameriške misijone. Najprej je bil dve leti pri Francu Pircu v Arbre Croche, leta 1859 pa ga je Baraga postavil za gen. vikarja. Po Baragovi smrti 1868 je bil imenovan za njegovega naslednika. Kasneje se je zaradi bolezni odpovedal škofovski službi, nekaj let je misijonaril tudi med Indijanci v Eagle Townu, potem pa se je vrnil v Marquette in bil do smrti hišni duhovnik. Zvest sodelavec in Baragov naslednik je pokopan v marquetski stolnici.

LETA 1923 ROJEN CENE AVGUŠTIN

UMETNOSTNI ZGODOVINAR († 2010)

Kranj, srce Gorenjske, je bil njegova ljubezen. Po ljudski šoli v rojstni Radovljici je bil nekaj časa na škofijski gimnaziji v Šentvidu, nato pa se je izšolal za učitelja. Po vojni je študij umetnostne zgodovine v Ljubljani zaključil z doktorsko tezo o zgodovinskem in umetnostnem razvoju Kranja. Po študiju je bil kustos in ravnatelj novo ustanovljenega muzeja v Kranju. Kot priznan strokovnjak za arhitekturni razvoj starejših mest je sodeloval s tujimi strokovnjaki in ustanovami, zlasti avstrijskimi.

LETA 1944 UMRLA MARA HUS

PRIMORSKA BEGUNKA, ŽRTEV VOJNE (* 1900)

Pisateljica Mara Hus, rojena v Sežani leta 1900, se je po italijanski zasedbi Primorske leta 1918 kot begunka umaknila v Jugoslavijo, kjer je opravljala različne službe, nazadnje je bila bolničarka in zaščitna sestra v Beogradu, Strugi, Bitoli in Banja Luki, kjer so jo Nemci ustrelili z vsemi sostanovalci v hiši. Pisala je povesti in črtice, v avtobiografskih knjigah Njene službe (1933) in Živa plamenica (1938) opisuje tudi življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu.

LETA 1946 UMRL AVGUST PAVEL

pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog (* 1886)

Jezikoslovec, etnolog in pesnik Avgust Pavel, doma s Cankove, je imel očeta evangeličana in mater katoličanko, ki je bila globoko verna. Od enajstih otrok so štirje izbrali duhovni poklic: dve hčerki sta postali redovnici, dva sinova pa redovnika salezijanca. Avgust je bil tretji otrok. Šolal se je povečini na Madžarskem, leta 1913 je na univerzi v Budimpešti doktoriral iz slovanskega jezikoslovja. Bil je tudi ‘slovenski’ pesnik, ki pa je pisal le v madžarščini.

več:
S Čuk, Avgust Pavel: Obletnica meseca, v: Ognjišče 9 (2006), 38-39.

iskalec in zbiralec: Marko Čuk