24. januar

LETA 1620 ROJEN MATIJA KASTELEC

DUHOVNIK, KANONIK, LEKSIKOGRAF, PREVAJALEC IN NABOŽNI PISATELJ († 1688)

"Matija Kastelec je znamenit iz dveh razlogov: program dotedanjih katoliških pisateljev, ki so pisali samo za cerkev in duhovščino, je razširil tudi na ljudstvo in v slovensko književnost je vpeljal barok," piše literarni zgodovinar Martin Jevnikar. Kot duhovnik je prizadevno oznanjal evangelij tudi s pisano besedo. Po mnenju poznavalcev je bil po dolgih letih prvi pisec, ki se je načrtno lotil obsežnega dela in v marsikaterem pogledu navezal svoje delo tudi na slovstvo slovenskih protestantov, na njih pisavo in jezik.

... več o njem preberite v obletnici meseca 01_2000

LETA 1757 UMRL FRANCESCO ROBBA

ITALIJANSKI KIPAR, ZNAN PO LJUBLJANSKEM VODNJAKU (* 1698)

Italijanski baročni kipar Francesco Robba, ki je prišel v Ljubljano okoli let 1721, je najbolj znan po Vodnjaku slovenskih rek pred ljubljanskim magistratom. Njegova glavna dela v Ljubljani pa so oltarji za razne cerkve: pri Sv. Jakobu, pri frančiškanih in uršulinkah, keruba na oltarju sv. Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici.

LETA 1776 ROJEN ERNST THEODOR AMADEUS HOFFMANN

NEMŠKI SKLADATELJ, PISATELJ ( † 1822)

Ta vsestransko nadarjen umetnik je bil po poklicu pravnik, služboval pa je kot sodni uradnik v Berlinu in v pruskem delu Poljske. Poleg svojega poklica se je ukvarjal tudi z glasbo, posvečal pa se je tudi književnosti in risanju. V literaturi je s svojimi pripovedkami najvidnejši predstavnik nemške romantike. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja, v sebi pa imajo veliko domišljijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, ironije, satire in grozljive podzavesti. Po njegovi literarni predlogi je skladatelj Offenbach napisal opero Hoffmanove pripovedke (v treh dejanjih s prologom in epilogom), Hoffmanova pa je tudi predloga za balet Hrestač P. I. Čajkovskega.

LETA 1784 UMRL PETER PAVEL GLAVAR

DUHOVNIK, GOSPODARSTVENIK IN MECEN (* 1721)

Potem je zaživel Peter Pavel Glavar življenje šempetrskega župnika, oskrbnika viteške komende, skrbnega in umnega gospodarja in dušnega pastirja. Zgodovina slovenskega ljudstva je ohranila spomin ne njegovo dolgoletno ljudstvu in cerkvi koristno delovanje. Bil je najumnejši čebelar, kmet in sadjar, bil je goreč oznanjevavec besede božje, dobrotnik svojih faranov, oče ubogim. Sezidal je šolo in poklical za učitelja Zupana iz Kamne Gorice. Ustanovil je v Komendi beneficiat in spolnil, kar je bil obljubil pri Svetem Joštu. Sezidal je v Tunjicah cerkev svete Ane. S svojo darovitostjo je namnožil tudi svetsko blago in kupil lanšpreško graščino na Dolenjskem, kamor se je v svojih starih letih preselil. S prijatelji je užival sadove svojega zemeljskega imetja ... –Tako je v zadnjem poglavju življenjepisne povesti Pater Pavel Glavar, lanšpreški gospod (1922) pisatelj Ivan Pregelj na kratko povzel vse odlike moža, ki ga predstavljamo ob obletnici njegovega rojstva.

... več o njem preberite v obletnici meseca 01_2014

LETA 1821 ROJEN BLAŽ KOCEN

GEOGRAF IN KARTOGRAF († 1871)

Šolal se je v Celju in Gradcu, po študiju bogoslovja v Celovcu je bil posvečen v duhovnika leta 1845. Nekaj let je deloval v raznih župnijah, potem pa je na željo vlade, ki je po reformi šolstva potrebovala večje število profesorjev, poučeval na gimnaziji v Celju. Bolj se je uveljavil kot kartograf, avtor zemljevidov avstrijskih dežel, ki so do leta 1918, do razpada monarhije, doživeli 42 izdaj. Njegove karte so bile preglednejše, z imeni manj natrpane. V atlantu iz leta 1875 je tudi posebna karta slovenskih dežel.

LETA 1870 UMRL JOŽEF BURGER

DUHOVNIK, PISATELJ, PREVAJALEC (* 1800)

Zibelka mu je tekla v Krašnji pri Kamniku. Po mašniškem posvečenju leta 1824 je bil najprej župnijski upravitelj na Bledu, nato spiritual v ljubljanskem bogoslovju, od leta 1836 do smrti (1870) župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji. Vseskozi se je ogreval za literarno dejavnost. Najbolj uspešen je bil kot prevajalec. Leta 1833 je izdal nov Lekcijonar – Listi in evangeliji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta –, ki je s tridelno zgradbo pomembno pripomogel h koledarju svetnikov.

LETA 1896 ROJEN ANTON GOJMIR KOS

SLIKAR, PROFESOR IN AKADEMIK († 1970)

Sin zgodovinarja Franca Kosa iz Selc v Selški dolini. Rojen v stari Gorici, šolal se je na Dunaju, poučeval risanje na šolah in bil tudi profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, eno leto tudi ravnatelj Mestne galerije v Ljubljani. Znan je po tem, da je slikal velike (monumentalne) upodobitve zgodovinskih dogodkov (Umestitev na Gosposvetskem polju, Boj pri Krškem, Prihod Slovencev), po drugi svetovni vojni je bil tudi portretist (Franca Saleškega Finžgarja, Otona Župančiča, Franceta Steleta ...) , vrh svojega ustvarjanja pa je dosegel s tihožitji in oljnimi krajinami (Po kopeli, Piknik, Ob morju; krajine iz Slovenije). Zanimala ga je predvsem barva in njen nanos na platno (znan je po močnih barvnih nanosih) in smiselna urejenost vsega na sliki v harmonično celoto ... Bil je redni član SAZU in prejemnik dveh Prešernovih nagrad.

LETA 1901 ROJENA ŠTEFKA BULOVEC

USTVARJALKA SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE († 1984)

Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Sestavljanje bibliografij terja ogromno dela in veliko natančnost. 'Čebela' na tem področju je bila Štefka Bulovec, ki je dolga leta zbirala gradivo za slovensko bibliografijo. Že pred drugo svetovno vojno je obdelala 25.000 enot slovenskih tiskov, ki so izšli v letih 1913–1945, po vojni pa je to delo nadaljevala.

LETA 1906 ROJENA MARJA BORŠNIK

LITERARNA ZGODOVINARKA († 1982)

Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je na ljubljanski univerzi predavala slovenski literarno zgodovino. Raziskovala je predvsem novejšo slovenski literaturo od srede 19. stoletja dalje. Posebno pozornost je posvečala književnicam - uredila je izbrano delo Vide Jerajeve ter izbrano delo Zofke Kveder.

LETA 1913 ROJENA JULIJA BRAČIČ

PISATELJICA VEČERNIŠKIH POVESTI († 1994)

Izraz 'večerniška povest' je nastal po zbirki slovenske večernice Mohorjeve družbe, naše najstarejše knjižne založbe. V njej so izhajale poučne povesti, povečini iz kmečkega življenja, tudi izpod peresa priznanih pisateljev (Jurčič, Bevk, Pregelj). Julija Bračič je večerniško povest obogatila s tem, da dogajanje ne poteka samo v kmečkem okolju, temveč tudi v predmestju in mestu.

LETA 1915 ROJEN FRANC HUSU

PUBLICIST, prevajalec Prešerna v italijanščino († 2003)

Prvi od osmih otrok slovenske kmečke družine s Proseka pri Trstu je postal redovnik klaretinec italijanske province, v kateri je opravljal pomembne službe. Napisal je prvi temeljit življenjepis sv. Antona Marija Clareta (1807–1870). V svojem prevajalskem delu se je posvetil slovenski literaturi. Osem let je prevajal in pilil Prešernov Krst pri Savici, ki je izšel v Ljubljani v dvojezični izdaji (1972). V italijanščino je prelil tudi celotne Prešernove Poezije (1976).

več:
F. Bole, Pisatelj pater Franc Husu ni hotel pozabiti slovenščine: Gost meseca, v: Ognjišče 2 (1978), 7-10.

LETA 1965 UMRL WINSTON CHURCHILL

BRITANSKI NOVINAR, ČASTNIK, DRŽAVNIK IN PISATELJ, NOBELOVEC (* 1874)

Na vprašanje, kdo je bil Winston Churchill, bi zelo veliko ljudi znalo povedati: "Britanski politik, državnik in vojskovodja." Njegovo ime je tesno povezano z dogajanji med drugo svetovno vojno. Churchill pa je znal tudi spretno sukati pero. Leta 1953 mu je švedska akademija podelila Nobelovo nagrado za književnost in sicer za njegovo avtobiografijo Moja mlada leta. Dočakal je visoko starost 91 let.

nekaj njegovih misli:

Ljudi lahko delimo na tri vrste: take, ki do onemoglosti delajo, take, ki so do onemoglosti zaskrbljeni, in take, ki se do onemoglosti dolgočasijo.
V življenju boste delali vse vrste napak, a dokler boste plemeniti, iskreni in bojeviti, ne boste ranili sveta in ga spravili v stisko.
Človek nikoli ne sme pozabiti, da ga nesreča, ki ga je prizadela, prav mogoče rešuje pred kako še hujšo nesrečo.
Če sta dva človeka vedno enakega mnenja, potem je eden od njiju odveč.
Od hudobnih besed, ki smo jih raje požrli, kot da bi jih izrekli, si še nihče ni pokvaril želodca.
Pameten človek ne naredi vseh napak sam. Možnost da tudi drugim.

iskalec in zbiralec Marko Čuk