5. junij

LETA 1867 UMRL ANDREJ FLEISCHMANN

BOTANIK (* 1804)

Leta 1819 ga je Franc Hladnik, ki je v Ljubljani ustanovil Botanični vrt, sprejel v službo kot vrtnarja. Kasneje je vrt oskrboval sam in tudi nadaljeval že od Hladnika začeta poljudna botanična predavanja na ljubljanski gimnaziji. Samostojno in v skupaj z Hladnikom je raziskoval kranjsko floro, prispeval rastline za herbarijsko zbirko. Po njem se imenujeta Fleischmannov rebrinec in Fleischmannovo grabljičje.

... vtise z obiska v Botaničnem vrtu lahko preberete v rubriki na obisku 05_2012

LETA 1880 UMRL RADOSLAV RAZLAG – JAKOB

PISATELJ, PESNIK IN POLITIK, DEŽELNI GLAVAR KRANJSKE (* 1826)

Doma v Radoslavcih, študiral v Gradcu, kjer je nekaj časa delal kot pravnik, kasneje je živel v Brežicah in Ljubljani. Bil je prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v štajerski deželni zbor, kjer je zastopal narodne pravice štajerskih Slovencev. O tem je govoril tudi na prvem taboru v Ljutomeru (1868). Nekaj časa je bil tudi prvi slovenski deželni glavar Kranjske (1871).

LETA 1898 ROJEN FEDERICO GARCIA LORCA

ŠPANSKI PESNIK IN DRAMATIK, SLIKAR, PIANIST IN SKLADATELJ († 1936)

Na enega največjih španskih pesnikov (umrl 1936) je imela velik vpliv pokrajina (Andaluzija, predvsem s svojo starodavnostjo, s skrivnostnim hrepenenjem in z globoko žalostjo. Lorca je v Andaluziji iskal tisto najgloblje in je to doživljal bolj čutno kot nagonsko, zato je njegov pesniški svet pogosto skrivnosten, nestvaren in poln človeške nesreče. Lorca velja za izredno karizmatičnega pesnika, je nadrealist in ekspresionist. Spada v mlajši val španske pesniške generacije, ki se je opirala predvsem na ljudsko poezijo (viteški, ciganski, ljubezenski motivi in teme). Dala pa je modern pečat na pomenski in oblikovni plati (nelogične asociativne povezave, miselni preskoki, razbiti stavki, tok zavesti!). V njegovih pesmih gre za izjemno metaforiko; metafore so večinoma izvzete iz narave in so težko razumljive, vendar je simbolika presenetljiva (barva smrti = zelena!). Lorca velja tudi za sodobnika Kosovela.

nekaj njegovih misli:

Pesem hoče biti luč.
Otroka nimaš kot šopek vrtnic.
Poezija je stvar, ki koraka po cesti.
Vse stvari imajo svojo skrivnost, poezija pa je skrivnost vseh stvari.

LETA 1926 ROJEN BORIS PATERNU

LITERARNI ZGODOVINAR IN TEORETIK

Iz slavistike je diplomiral in doktoriral v Ljubljani, kjer je tudi poučeval zgodovino slovenske književnosti na FF. Preučeval je Prešernovo literarno delo, starejše pripovedništvo in sodobno liriko. Veliko je tudi predaval, bil član uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov ...

LETA 1927 ROJENA ANČKA GOŠNIK GODEC

ILUSTRATORKA

Ena naših najbolj znanih in prepoznavnih ilustratork, ki jo morda res najbolj poznajo otroci (Muca copatarica, LIsičke ...), njeno ilustratorsko delo pa je zelo široko: od pravljic do vsakdanjega življenja, od domišljije do barvne raznolikosti vsakdanjosti. Riše in ustvarja že več kot petdeset let, ilustrirala je okoli 120 knjig, delala je za otroške revije ... Doma in v tujini je imela številne razstave in prejela številne nagrade (Smrekarjevo, Levstikovo, Zlato pero ...)

LETA 1972 JE UMRL FEDOR GRADIŠNIK

DRAMATIK, IGRALEC, REŽISER IN ORGANIZATOR (* 1890)

Rodil se je leta 1890 v Hrastniku, kjer je bil oče lekarnar, leta 1897 se je družina preselila v Celje in tam je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa se je odločil za študij farmacije v Pragi ter imel lastno lekarno, najprej na Jesenicah, zatem v Celju. Njegova velika ljubezen je bilo gledališče. Na Jesenicah in nato v Celju je režiral predstave in v njih odigral vrsto ključnih vlog. Leta 1949 je postal upravnik poklicnega gledališča v Celju. Napisal je več dramskih del in dramatizacij.

LETA 1994 JE ZAČEL

IZ KOPRSKEGA STUDIA ODDAJATI RADIO OGNJIŠČE

Dan kasneje (6. junija 1994) pa je tedanji koprski škof Metod Pirih tudi blagoslovil novi studio Radia Ognjišče v kletnih prostorih cerkve sv. Marka (Markovec) v Kopru. Škof Metod je v nagovoru med blagoslovitvijo poudaril, da gre za prvi cerkveni radio v Sloveniji. Zato smo lahko veseli tega dogodka, saj pomeni samostojni cerkveni radio nekakšno popravo krivice Cerkvi za skoraj polstoletno zapostavljanje na področjih sredstev družbenega obveščanja. Obenem se spodobi, da ima Cerkev, ki je skozi stoletja kulturno delovala in zlasti moralno oblikovala slovenski narod, končno možnost, da postavi svoj radio. Zahvalil se je vsem, zlasti msgr. Francetu Boletu za ves trud, ki je bil potreben za vzpostavitev lastne radijske postaje. Obenem je vse uslužbence in sodelavce spodbujal, naj se pri delu ne ustrašijo naporov ali nasprotovanj. Predvsem jim je priporočal tesno povezavo s Kristusom, ki je obljubil oznanjevalcem evangelija, da bo z njimi vse dni do dovršitve sveta.

iz škofovega nagovora:

Demokracija ni v tem, da te drugi prepričujejo, da si enakopraven član družbe, v kateri živiš, ampak je demokracija v tem, da sam lahko to poveš.
Z delovanjem cerkvene radijske postaje izpolnjujemo priporočila Cerkve, zlasti papeža, ki vedno poudarja, naj krajevne Cerkve, poleg tega, da sodelujejo na državnih in privatnih postajah, vzpostavljajo tudi lastne.
Blagoslovitev radijskega studia je šele začetek. Trdo delo se nadaljuje. Morda bo še trše, saj bo velikokrat tako malo vidno. Velikokrat ne bo deležno priznanj in pohval.
...Vi, dragi radijski delavci, se trudite, da boste vedno povezani s Kristusom in njegovo Cerkvijo. To pomeni, da se boste vedno trudili, da boste dali od sebe vse, kar boste zmogli.

več:
Franc Bole, ustanovitelj Radia Ognjišče

iz knjige:
Franc Bole, uresničevalec evangelija

iskalec in zbiralec Marko Čuk