Janez Jenko, prvi škof obnovljene koprske škofije

* 5. maj 1910, Mavčiče, † 24. december 1994, Koper

Rodil se je 5. maja 1910 kot deseti otrok kmečke Petrove družine na Jami v župniji Mavčiče na Gorenjskem. Prvo šolsko znanje si je nabiral najprej doma, potem pa na Bledu, pri stricu Janezu, ki je bil tam župnik. Leta 1921 je prišel v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano in se po maturi zglasil v ljubljanskem bogoslovju. Leta 1934 ga je v duhovnika povetil škof Rožman, nekaj časa je bil kaplan v Kostanjevici na Krki, potem pa šest let prefekt v Škofovih zavodih. V tem času je opravil doktorat iz teologije (Nauk apostola Pavla o evharistiji) in leta 1940 nastopil službo profesorja verouka na gimnaziji v Beogradu, kjer je ostal 24 let. Ob koncu vojne se je preselil v nadškofijo in opravljal delo generalnega vikarja, šestnajst let je bil glavni in odgovorni urednik verskega mesečnika Blagovest ...Leta 1964 je prejel dekret za apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije.Škofovsko posvečenje je prejel 6. septembra 1964 v Logu pri Vipavi.

Od vsega začetka si je prizadeval, da bi bilo vse primorsko ozemlje združeno v eni škofiji, kar je nakazal že s svojim škofovskim grbom, v katerem sta bila na levi strani svetogorska bazilika in znameniti solkanski most (Goriška), na desni pa pročelje koprske stolnice in jadrnica na morju (Koprščina). Njegova prizadevanja so se ob podpori duhovnikov in vernikov uresničila 17. oktobra 1977, ko je papež Pavel VI. podpisal odlok o obnovitvi koprske škofije v povečanih mejah. Njen prvi nadpastir je bil ustoličen 8. januarja 1978. Kot rezidencialni škof jo je vodil do 16. aprila 1987, ko je pastirsko palico izročil svojemu nasledniku, škofu Metodu Pirihu.

Ena najbolj značilnih potez njegovega značaja je bila odkritost, poštenost, iskrenost. Kakršen je bil pred Bogom in pred samim seboj, tak je hotel vedno biti tudi v odnosu do drugih. Njegovo pričevanje za božjo resnico se je končalo 24. decembra 1994, na sveti večer pred slovesnim praznikom Jezusovega rojstva.
Njegov naslednik škof Metod Pirih je ob njegovem pogrebu (28. decembra 1994) dejal: "Škof Janez je trdno veroval, da se bo vera spremenila v blaženo gledanje in trd življenjski boj v zmago."

Bogu smo hvaležni za pogumno pričevanje tega naslednika apostolov, moža trdne vere, ki je bil močna opora svojim duhovnikom in vernikom.

več:
S. Čuk, Janez Jenko. "Trdno je veroval, da se bo vera spremenila v blaženo gledanje in življenjski boj za zmago: Pričevanje, v: Ognjišče 5 (2010), 14-15.
knjiga: dr. Janez Jenko, prvi škof obnovljene koprske škofije, zbornik, (uredil dr. Rafko Valenčič, Ognjišče, Koper, 2010.

nekaj njegovih misli:

• Vsak kompromis na račun resnice je vedno poguben. Samo na resnici se dajo graditi trdni mostovi med ljudmi. Laž in zmota sta vedno usodni. Samo resnica je kriterij dobrote in ljubezni. Marsikaj se prikazuje kot dobrota, pa je škodljivo.
  
• Ne svet, samo Bog more izpolniti praznino človeškega srca, tako velike želje ima to naše srce!
  
• Boriti se moramo sami s seboj, da uresnićčimo velike duhovniške ideale. Vsak duhovnik si mora prizadevati, da bo podoben Kristusu po svetosti svojega življenja. (...) Da bomo res duhovniško živeli,  moramo prvo skrb posvečati notranjemu duhovnemu življenju.
  
• Vera - zmaga. V veri staršev sem bil rojen in krščen. V verskem okolju sem preživel svoje otroštvo in študijska leta. Za vero sem deloval v svojih službah. V isti veri sklepam tek svojega življenja v upanju, da se bo vera v vsej polnosti razodela tudi kot zmaga. (ob biserni maši, 1994)
  
• Vzljubil sem vas in vso primorsko zemljo ob prvem srečanju ... Svoje zadnje trpljenje, vse bolečine in smrt sprejemam že zdaj kot Kristusov dar. Vse to želim prenesti vdano za njegovo kraljestvo , za mojo drago Prtimorsko. (iz duhoivne oporoke)

pripravlja Marko Čuk