Sveto leto 1933: 1900-letnica odrešenja

Papež Pij XI. je 24. decembra 1932 kardinale, ki so mu prišli voščit božične praznike, presenetil z napovedjo, da bo v spomin na ‘največji dogodek v zgodovini’ – Jezusovo smrt na križu, leto 1933 razglasil za sveto leto. To nepričakovano naznanilo je ponovil v svoji božični poslanici, ki jo je prenašal vatikanski radio. Pri tem se ni oziral na točno zgodovinsko letnico Jezusove smrti, pred očmi je imel skrivnostni božji načrt odrešenja človeštva. »Ta resničnost skrivnosti odrešenja mora zajeti vsakega vernika, da začuti njeno delovanje v vsakdanjih okoliščinah, kjer človek živi, trpi in dela, v tem koščku drugega tisočletja po Kristusu.« Papežev odlok (bula) o svetem letu odrešenja je bil objavljen na praznik Gospodovega razglašenja, 6 januarja 1933. Določal je, da se sveto leto odrešenja začne na cvetno nedeljo, 2. aprila 1933, z odprtjem svetih vrat bazilike svetega Petra, zaključi pa se 2. aprila 1934, na velikonočni ponedeljek.

Sveta vrata bazilike sv. Petra je odprl papež Pij XI., sveta vrata drugih treh papeških bazilik pa so odprli od njega pooblaščeni kardinali. V Rim se je zgrnila množica romarjev, ki je že sredi tega svetega leta presegla število tistih, ki so v središče krščanstva poromali v svetem letu 1925. Romarji so prihajali z vseh koncev sveta; med njimi so bili preprosti ljudje in izobraženci, mladi in stari. Papež. ki je bil velik ljubitelj misijonov, jih je sprejemal z velikim veseljem, zanje je imel prisrčne nagovore. Slavje svetega leta odrešenja je po vsem katoliškem svetu poživilo versko življenje po vsem katoliškem svetu in tudi pri nas. V spomin na to sveto leto so marsikje postavljali križe v zahvalo za odrešenje. V tem svetem letu je papež Pij XI. razglasil številne blažene in svetnike: med njimi Bernardko Lurško, Marijino izbranko, in Janeza Boska, velikega apostola mladine. Ob zaključku tega svetega leta je papež Pij XI. dejal, da bo prihodnje sveto leto odrešenja leta 2033.
Silvester Čuk

Ognjišče (2015) 12, str. 59