Marijino leto 1954

Prvo Marijino leto v zgodovini katoliške Cerkve je razglasil papež Pij XII. z okrožnico Sijajna krona na praznik Marijinega rojstva 8. septembra 1953. V njej je navedel, zakaj se je odločil za praznovanje posebnega Marijinega leta: »Da bi po vsem svetu obhajali prvo stoletnico, odkar je naš predhodnik Pij IX., blagega spomina, slovesno razglasil versko resnico, da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na zasluženje Kristusa Jezusa, Zveličarja človeškega rodu.« To se je zgodilo 8. decembra 1854. Marijino leto se je zato pričelo na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra 1953, ko je papež Pij XII. slovesno odprl vrata bazilike Marije Velike v Rimu. V teku Marijinega leta je papež vodil razna slavja, sprejemal romarje z vsega sveta, jih navduševal za češčenje Matere božje z govori, apostolskimi pismi in radijskimi poslanicami. Verniki so mu radi prisluhnili in povsod po svetu se je Marijino češčenje izredno poživilo. Z okrožnico H Kraljici nebes z dne 11. oktobra 1954 je Pij XII. uvedel praznik Marije Kraljice, ki naj se obhaja zadnji dan v maju, Marijinem mesecu. Po preureditvi bogoslužnega koledarja po koncilu je bil god Marije Kraljice prenesen na 22. avgust, na osmi dan po Marijinem vnebovzetju. Prvo Marijino leto se je zaključilo 8. decembra 1954.
Silvester Čuk

Ognjišče (2015) 12, str. 63