Finžgarjeva hiša

zanimivosti 02 2016 FH1Rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je bila kajža Pri Dolencu v bregu proti Rebru v Doslovičah. Prvotno je bila lesena hiška. Pisateljev ded, ki se je ukvarjal s tkalsko obrtjo, jo je leta 1849 prenovil: v kleti je prizidal hlev in nad njim povečal kamro. Hišo so ‘dejali v Žakelj’: zunanje in notranje stene so obili z letvami, ometali in pobelili. Povečali so okna in jih zavarovali s kovinskimi mrežami. Dolgove za vsa ta dela je poravnal pisateljev oče z denarjem, ki ga je zaslužil kot krojač, bil pa je mojster za vse: krojač, tkalec, oglar in sadjar.
Sedanjo podobo je hiša dobila leta 1971, ob stoletnici pisateljevega rojstva, ko je bila urejena v spominski muzej v slogu iz časa Finžgarjevega otroštva. Nanj še najbolj spominja stalna razstava v kletnih prostorih nekdanjega čevdrca, cimrca in štale. V hiši, ki ni bila samo bivalni prostor, temveč tudi delavnica za deda-tkalca in očeta-krojača, v kotu pod križem stoji majhna miza s klopmi okoli nje; bogkov kot je nekaj posebnega: na vsaki strani križa je obešenih po sedem postaj križevega pota. Nasproti bogkovega kota je peč s klopmi. Iz Finžgarjevega časa so poslikana skrinja, kolovrat, motovilo, ahle za česanje volne. Vhod v kamro je od vogala hiše. V njej sta dve postelji in zibelka. Vhod v hišo je zaščiten z nadstreškom. Veža in kuhinja sta en sam črn prostor. V kleti so trije prostori: cimrc (spalnica), čevdrc (klet) in štala. Prvotno je bila hiša krita s slamo, zdaj je s skodlami. V bližini hiše je stal skedenj (sedanji je nov) , spredaj pa stoji kozolec, ki ga je postavil Finžgarjev oče.

Čuk S., Domače ognjišče, v: Ognjišče (2016) 2, str. 131

zanimivosti 02 2016 FH2zanimivosti 02 2016 FH3

zanimivosti 02 2016 FH4zanimivosti 02 2016 FH5

Zajemi vsak dan

O, dolga, dolga za menoj je pot … / Nevidna božja roka, ki vodila / korak je moj nenehno in povsod, / me z upanjem ljubeče je pojila.

(Ljubka Šorli)
Ponedeljek, 17. Junij 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh