Gregorčičeva hiša

"Kar mož nebesa so poslala, * da večnih nas otmó grobov – * vse mati kmetska je zibala, * iz kmetskih so izšli domóv.« Tako je v svoji pesmi Kmetski hiši zapel ‘goriški slavček’ – Simon Gregorčič, ki se je rodil 15. oktobra 1844 Pri Pomolovih na Vrsnem pri Kobaridu. Hiša je bila takrat pritlična in krita s slamo. V vihri prve svetovne vojne je bila porušena; prvo obnovo je doživela leta 1922, leta 1951, ko so v njej še živeli pesnikovi sorodniki, je muzejsko društvo v njej uredilo spominsko sobo. Leta 1966 je Goriški muzej hišo odkupil, po načrtih arhitektov Janeza in Mime Suhadolc je bila prenovljena, da ‘diha’ kot v pesnikovih časih, ter odprta za obiskovalce.
Obnovljene so bile stopnice na gank in v nadstropje, kjer so odstranili strop vse do ostrešnih tramov. Leta 2002 je skrb za hišo prevzel Tolminski muzej, jo do stoletnice Gregorčičeve smrti (2006) temeljito prenovil in znova odprl za obiskovalce. Oba prostora v nadstropju sta posvečena pesnikovemu življenju in delu, rodu in času. V stekleni vitrini so razni pesnikovi predmeti in njegova posmrtna maska. Na stenah je ponazorjeno pesnikovo življenje in ustvarjanje. V sosednjem prostoru je pesnikova postelja, nočna omarica, počivalnik, omara za obleke. Na steni so pesnikove upodobitve, spodaj pa so razstavljene razne izdaje Poezij in prevodov. V pritličju največ prostora zavzema odprto ognjišče z napo, lončenimi in kovinskimi posodami ter kotličem. V kuhinji sta tudi mentrga in sklednik. Kuhinja je bila prehodni prostor na eni strani v hlev, na drugi pa v izbo, kjer sta pesnikova rodovnika po očetu Jerneju Gregorčiču na eni steni in po materi Katarini Gabršček na drugi.

Čuk S., Domače ognjišče, v: Ognjišče (2016) 11, str. 131 (foto Matej Erjavec)