Zofija je med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji na 115. mestu. Leta 2006 je bilo s tem imenom poimenovano 2274 (1971: 3772; 1994: 3049) oseb. Precej redkejši sta bili različici Sofija (185) in Sofia (17), prav tako tvorjenka Zofka (85). Precej pogostejša je bila različica Sonja (8493, 17. mesto). Največ oseb s tem imenom je iz obdobja 1941–1980, v zadnjih letih pa je zanimanje za to ime zelo upadlo.

God:
• 15. maj

Ime Zofija izhaja iz latinskega imena Sophia, to pa iz grškega Sofía. To razlagajo iz grškega sofía 'modrost'. Iz grškega imena izhajajo tudi rusko Sofija, Sofja in manjšalnica Sonja, ki je bila v slovenski prostor prevzeta v novejšem času.

Zofija je tudi ime krščanske mučenke v Rimu, ki je umrla leta 304 (v koledarju 15. maja). Ker v koledarju uvrščena za tremi ledenimi svetniki ali ledenimi možmi – Pankracijem, Servacijem, Bonifacijem – je v ljudski govorici dobila ime mrzla, mokra Zofija ali Zofka. To je izraženo tudi v pregovoru Sv. Filip napija, Zofija popija. K. Štrekelj v I. knjigi SNP navaja pesem Sveta Sofija in sveti Areh, v besedilu pa je oblika sveta Žofilja.

Po cerkvi sv. Sofije iz 6. stoletja je bilo poimenovano glavno mesto Bolgarije Sofija v 14. stoletju, nekdaj Sredec. Znana slovenska Zofija je pisateljica Zofka Kveder (1878–1926).

Bonifacij je dandanes bolj znano kot koledarsko ime skupaj s Pankracijem, Servacijem ter Zofijo, kot ime pa bolj ali manj unikatno. Da je bilo nekoč bolj v rabi, kažejo zapisi v starih listinah ter priimki, ki so nastali iz njegovih oblik. Med skrajšanimi oblikami je statistično registriran samo Bono (2006: 12 oseb), obstajala je še oblika Boni (manj kot 5). Unikatne so večinoma tudi ženske oblike Bonifacija (manj kot 5), enako Bona, Bonka, Bonita, vendar Boni (9).

God:
• 8. maj
• 14. maj
• 5. junij
• 4. september

Ime Bonifacij, skrajšano Bonifac, izhaja iz latinskega imena Bonifatius. To razlagajo iz latinskih besed bonum 'dobro' in facere 'delati, storiti, opraviti, zgraditi' ali iz besedne zveze bonum fatum 'dobra usoda, sreča', torej 'človek, ki so mu namenjena dobra dela ali 'človek dobre usode, sreče', latinsko homo boni fati, iz tega pridevnik bonifatius, ki je pomensko blizu latinskemu felix. Slednji je v latinskem imenu Felix, ki je nastalo po podobnem poimenovalnem motivu kot Bonifatius. Po sestavi in pomenu sta imenu Bonifacij sorodni še imeni Bonaparte in Bonaventura, zelo blizu pa ime Bonomo 'dobri človek'.

Bonifacij je bilo med drugim ime devetih papežev. Med svetniki je treba omeniti dva. Prvi je sv. Bonifacij, zadnji iz trojice t. i. ledenih mož (narečno tijaci ledenjaci), ki po ljudskem vremenskem koledarju prinašajo hlad (tudi pozebo) in dež. Prva dva ledena moža sta Pankracij in Servacij. V koledarju so 12., 13. in 14. maja. Sledi jim še sv. Zofija (15. maja), imenovana tudi mokra Zofka. Drugi je sv. Bonifacij, mučenec iz 8. stoletja, apostol Nemcev, prvi nadškof v Mainzu in cerkveni pisatelj (v koledarju 5. junija).

Po nekem zemljiškem lastniku Bonifaciju se verjetno imenuje Bonifacija, del krajevne skupnosti Stane Sever na Viču. Po imenih nekdanjih lastnikov so poimenovana tudi sosednja zemljišča, npr. po nekem Kosu Kosovo polje.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Ignac na 172. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Ignac poimenovanih 954 (2008: 998; 1994: 1498; 1971: 3539) oseb. Primerjalni podatki po obdobjih kažejo, da se zanimanje za to ime že dlje časa precej zmanjšuje. Različice imena Ignac so: Ignacij (2011: 316), Ignacije (5), Ignacijo, Ignjat (8), Igo (5), Nac (16), Nace (438). Klicne oblike: Nacek, Naci, Nacko. Ženske oblike: Ignacija (12), Iga, Naca, Nacka.

God:
• 3. februar
• 11. maj
• 28. maj
• 31. julij
• 17. oktober
• 23. oktober
• 24. november

Ime Ignac z daljšo različico Ignacij izhaja iz latinskega imena Ignatius, to pa iz starejšega Egnatius. Egnatius je bilo starorimsko rodovno ime in ga povezujejo z etruščanskimi imeni tipa Ecnate, Ecnatna, katerih pomen za zdaj ni znan. Grška oblika latinskega imena Ignatius je Ignátios. Latinsko Ignatius so po ljudski etimologiji povezovali z latinskim ignis 'ogenj'. Na tej osnovi so nastale (južno)slovanske koledarske različice Ognjan, Ognjen, Ognjeslav, Ognjana, Ognjenka, Ognjeslava. Hrvaška ilirska različica imena Ignacij je Vatroslav. Ime Igo je tvorjenka na ‑o iz prvega zloga skrajšanega imena Ignac, ime Nace pa tvorjenka na ‑e iz drugega zloga skrajšanega imena Ignac.

V koledarju so Ignacij Antiohijski, škof, mučenec v Rimu v času cesarja Trajana (17. oktobra), Ignacij, patriarh v Carigradu iz 9. stoletja (23. oktobra), Ignacij Loyola, španski plemič in častnik, ustanovitelj jezuitskega reda 1534 v Parizu in njegov prvi general (31. julija). V Sloveniji je ena cerkev sv. Ignacija (na Rdečem Bregu kot podružnica fare sv. Lovrenca na Pohorju).

Zvezdana je med ženskimi imeni v Sloveniji na 303. mestu. Dne 1. 1. 2014 je bilo s tem imenom poimenovanih 412 (1971: 298;1994: 423; 2012: 411) oseb. Različice: Zvezda (1971: 54; 1994: 51; 2012: 45; 2014: 41), Zvezdanka, Zvezdica (2014: 10), Zvijezdana (7), Zvjezdana (31). Pomensko sorodna imena: Ester (2014: 322), Estera (183), Stela (2012: 171; 2014: 207), Stella (2012: 171; 2014: 224). Moški obliki: Zvezdan (1971: 86; 1994: 106; 2014: 106), Zvjezdan (2014: 6).

God:
• 11. maj (sv. Estela - Eustela)
• 1. julij (sv. Estera)
• 10. avgust (sv. Asterija)

vsi Zvezdani godujejo tudi

• 3. marec
• 23. avgust
• 21. oktober

Ime Zvezdana z različicama Zvijezdana in Zvjezdana je nastalo iz imena Zvezda. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ‑ana, s priponskim obrazilom ‑an pa moško ime Zvezdan. Ime Zvezda je nastalo iz občne besede zvezda, enako ime Stela, nemško in italijansko Stella, iz latinskega stella 'zvezda', medtem ko ime Estera izhaja iz perzijščine s prvotnim pomenom 'zvezda'. Tako se je imenovalo judovsko dekle, rojeno v babilonski sužnosti, tj. po letu 586 pred Kr., ki je postalo žena perzijskega kralja Kserksa I. in rešila judovske rojake pred pokolom. Estera, svetopisemska žena, kraljica, je v koledarju 1. julija. Takrat lahko godujejo tudi Zvezdane, Zvezde in Zvezdani. Ti lahko godujejo tudi takrat, ko sta v koledarju Stela (Estela, 11. maja) in Asterija (3. marca; 23. avgusta; 21. oktobra (Asterij)). Imeni Zvezdan in Zvezdana z različicami sta bolj v rabi na hrvaškem ali srbskem jezikovnem področju. Iz latinskega stella 'zvezda' so tudi imena v francoščini, npr. Etoile, starinsko Estoile, ter Détoile, Delétoile kot imena krajev ali fevdov s prvotnim pomenom 'križišče cest oziroma poti'. Temu vsebinsko in jezikovno ustreza tudi ime ljubljanskega parka Zvezda.

V imenoslovju velja, da imajo osebna imena iz poimenovanj kovin ter nebesnih teles in pojavov magični in varovalni pomen. Taka slovanska imena so razen naših imen Zvezda, Zvezdana,v ljudski pesmi Zarika, Sončica, staročeško Zlata, Zořena, Zořata, Zořík, v bolgarščini Zvezda, Srebra, Zarko, Želěsko, v hrvaščini ali srbščini Zvijezda, Svetlana.

V koledarju se ime Zvezdana z različicami glede na pomen uvršča k imenom Stela, Estera in Asterija: 11. maja Estela, mučenka († v 3. stol.); 1. julija Estera, svetopisemska žena, kraljica († v 5. stol. pred Kristusom), 10. avgusta Asterija, italijanska mučenka († 303). Prav takrat lahko godujejo tudi Zvezdani ali pa še 3. marca in 21. oktobra, ko sta v koledarju Asterij Cezarejski, mučenec († v 3. stol.) in Asterij Ostijski, italijanski mučenec († 304).

Gizela je tudi med bolj pogostimi imeni, saj je na 195. mestu med ženskimi imeni v Sloveniji. Leta 2006 je bilo s tem imenom poimenovanih 871 (1971: 1783; 1994: 1247) oseb. Kot je razvidno iz podatkov, je zanimanje za ime Gizela v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma prenehalo. Zelo redki sta bili pisni različici Gisella (6) in Gizella (16).

God:
• 7. maj

Ime Gizela izhaja iz nemškega imena Gisela, za katero ni zanesljive razlage. Nekateri jo razlagajo s staronordijskim gisli, geils(i) v pomenu 'puščica, strelica, palica'. Drugi ime Gizela razlagajo iz starovisokonemškega gisal v pomenu 'talec' ali 'otrok plemenitega rodu'. Starovisokonemško gisal je prva sestavina v zloženih germanskih imenih, npr. Gisalbrecht, Gisalfried, Gisalhart, Gisilhart, Gisilmar, Gisalrich, Gisalolf. Skrajšana oblika nemškega imena Gisela je Gila.

V koledarju je 7. maja Gizela, madžarska kraljica in opatinja, ki je umrla 7. maja leta 1059.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Avgust na 183. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Avgust poimenovanih 883 (1971: 4312; 1994: 1712; 2011: 1.027) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo upadalo. Različice imena Avgust so August (2016: 44; 2011: 53), Augustin (38), Avgustin (24), Auguštin (22), Avguštin (2016: 543; 2011: 654), Gusti (10). Ženska oblika imena Avgust je Avgusta (1971: 256; 1994; 123; 2011: 68; 2016; 60) z različicami Augusta (manj kot 5), Gusta, Gusti (6), Gustika.

God:
• 15. januar
• 26. januar
• 4. maj
• 7. maj
• 27. maj
• 3. avgust
• 28. avgust
• 20. september
• 24. november (sv. Avguštin)

in

• 15. januar
• 7. oktober (Avgust)

Ime Avgust izhaja iz latinskega imena Augustus. Prvi Avgust, tj. Augustus s prvotnim pomenom 'častitljiv, veličasten, vzvišen' je bil Gaius Julius Caesar Octavianus Augustus, prvi rimski cesar, ki je umrl leta 14. Častni naziv Augustus je dobil leta 27 pred Kr.. Latinski pridevnik augustus 'posvečen, svet; častitljiv, veličasten, vzvišen' izhaja iz glagola augeō 'pospeševati rast, oplajati; (po)večati, (po)množiti, ojačiti, okrepiti, pospeševati; rasti, narasti; pretiravati; poveličevati, hvaliti; povzdigovati itd.'

Po rimskem cesarju Avgustu je poimenovan mesec avgúst (podobno julij po Juliju Cezarju), latinsko Augustus mensis, ter zgodovinski poimenovanji avgúst 'naslov za rimske cesarje od cesarja Oktavijana naprej' in avgústa 'naslov za ženo ali sorodnico rimskih cesarjev od cesarja Oktavijana naprej', dalje slovensko avgústovec 'cesarjev dvorjan' in avgústovka 'cesarjeva dvorjanka' in 'hruška'. Po imenu Avgust pa je tako kot po nekaterih drugih znanih imenih nastalo poimenovanje za komično figuro ávgust 'burkež, klovn', npr. V cirkusu je za avgusta; igrati neumnega avgusta. Ustrezni nemški izraz je der dumme August, obstaja pa tudi izraz der grüne August (tudi die grüne Minna) 'intervencijsko vozilo; vozilo za prevoz aretirancev', slovensko marica, hrvaško ali srbsko crna marica, angleško Black Maria, češko zelený anton.

Avgusta sta v koledarju dva:

• Avgust Chapdelaine in Neža Tsao-Kone, sv., † 1856, francoski misijonar in kitajska laikinja, mučenca (28. februar, god 15. januar)
• Avgust, sv., † ok. 560, duhovnik iz bližine Bourgesa v Franciji (7. oktober)

Goduje pa tudi na god sv. Avguština. Najbolj znani  Avguštin je 28. avgusta  Avguštin Avrelij, severnoafriški škof, cerkveni učitelj (u. leta 430), polleg njega pa so v koledarju svetnikov še:

• Avguštin Zhao Rong, sv., † 1815, prvi Kitajec, mučenec (15. januar)
• Avguštin Erledsson, sv., † 1188, škof norveške škofije Nidaros (26. januar)
• Avguštin Webster, sv., † 1535, angleški mučenec (4. maj)
• Avguštin Roscelli, sv., † 1902, duhovnik in vzgojitelj mladine iz Genove v Italiji (7. maj)
• Avguštin Canterburyjski, sv., † ok. 604, apostol Anglije (26. maj, god 27. maj)
• Avguštin Kažotić, bl., † 1323, škof iz Trogira (3. avgust)
• Avguštin Pakin tovariši, sv., † 1840, korejski mučenci (31. januar, god 20. september)
• Avguštin Yi, Agata Kim in sedem tovarišev, sv., † 1839, korejski mučenci (24. maj, god 20. september)
• Avguštin Yu, sv., † 1839, korejski katehist, mučenec (22. september, god 20. september)
• Avguštin Huy in Nikolaj The, sv., † 1839, mučenca iz Vietnama (13. junij, god 24. november)
• Avguštin Schoeffler, sv., † 1851, misijonar v Vietnamu in mučenec (1. maj, god 24. november)

Ime Florijan je med moškimi imeni v Sloveniji na 296. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Florijan poimenovanih 384 (1971: 521; 1994: 351) oseb. Različice: Florian (2010: 59), Florjan (356), Ferjan, Herjen. Ženski obliki: Florjana (2010: 102), Florijana (100).

God:
• 4. maj

Florijan z različicama Florjan in Florian izhaja iz latinskega imena Florianus. To je izpeljanka iz latinskega imena Florus. Ime Florus pojasnjujejo z latinsko besedo florus 'cvetoč, svetel, sijajen, krasen'. Slovenska različica imena Florijan je Cvetko, ki ima žensko obliko Cvetka.

Ime Florjan je bilo v času nastajanja priimkov precej znano, zato so iz njega nastali številni priimki, kot Florjan, Florjanc, Florjančič, Florjanič, Florijan, Florijanc, Florijančič, Ferjan, Ferjanc, Ferjančič, Flere.

Florijan se je imenoval tudi pri nas zelo znan svetnik, ki je bil rimski vojščak, mučenec v času rimskega cesarja Dioklecijana (v koledarju 4. maja). Velja za zavetnika pred ognjem, sušo, povodnijo in vojsko. Za svojega zavetnika so si gaizbrali tudi gasilci.Praznik sv. Florjana ali Florjanovo je bil nekoč zlasti čas fantovskih praznikov ter številnih šeg in navad. Praznovanje sv. Florjana ali florjanovanje se je ponekod združilo z jurjevanjem. Na Florijanovo je v Gradišču v Slovenskih goricah Florjanov sejem. V Sloveniji je 44 cerkva sv. Florijana. Po njih je poimenovano več krajev in zaselkov, npr. Florjan pri Gornjem Gradu, Florjan nad Zmincem v škofjeloški občini, zaselek Skorna pri Šoštanju Šentflorjan, Števerjan, italijansko San Floriano, naselje v Goriških Brdih, ki je zdaj v Italiji. Na sv. Florjana se nanaša tudi Cankarjeva dolina šentflorjanska, npr. v njegovi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski.

Ime Jakob je med moškimi imeni v Sloveniji na 57. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 4.718 (1971: 5076; 1994: 2732; 2010: 3.692) oseb. Različice: Jak (2016: 11: 2010: 8), Jaka (1971: 134; 1994: 1596; 2010: 3729; 2016: 5.001- 56. mesto), Jakob, Jaš (1994: 7; 2010: 35; 2016: 88), Jaša (1980: 22; 1994: 91; 2008: 426; 2016: 747). Ženske oblike: Jakoba, Jakobina (2010: 19; 2016: 15), Jakica (14) Jaša (13).

God:
• 16. januar
• 18. januar
• 28. januar
• 14. marec
• 14. april
• 3. maj
• 6. maj
• 23. junij
• 15. julij
• 25. julij
• 20. september
• 1. november
• 19. november
• 24. november
• 27. november
• 28. november

Jakob je svetopisemsko ime. K nam je prišlo prek latinskega Jacobus in grškega Iakōb iz hebrejskega Jaakób. Izvor tega največkrat povezujejo s hebrejskim hákeb 'peta', ker se je Jakob rodil kot dvojček drugi in se držal svojega brata Ezava za peto: 'on drži za peto, on sledi za kom'. Nekateri navajajo še pomen 'ki prevari' ali 'Bog naj varuje'.

Ime Jaša je nastalo po krajšanju iz imena Jakob. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ša, tj. Ja- + ša, ki je ruskega izvora in je imelo prvotno manjšalni in (ali) ljubkovalni pomen (prim. še Saša iz Aleksander, Griša iz Grigorij). Zaradi končnega -a se je prvotno moško priponsko obrazilo pri nas pričelo uporabljati tudi za ženska imena, ki so v nekaterih primerih pogostejša od enako pisanih moških, npr. Saša. Ime Jaka je tvorjenka na a iz skrajšane oblike imena Jakob, tj. iz Jak.

Jakob je angleško Jacob in James, skrajšano Jim, Jimmy, škotsko Jamie (tudi žensko), francosko Jacques, ženska oblika Jacqueline, italijansko Giacomo, starejše Giacobbe, nemško Jakob, češko Jakob, skrajšano Jaka, Jakeš, Kobeš, Kuba, hrvaško Jakov, Jakob, Jakub. Iz imena Jakob in njegovih različic je nastalo precej priimkov, npr. Jakac, Jakelj, Jaki, Jakil, Jaklič, Jakobčič, Jakobe, Jakobec, Jakobin, Jakomin, Jakop, Jakopec, Jakopič, Jakopin, Jakoš, Jakše, Jakšič, Kebe, Kobe, Kobetič.

V koledarju je več svetih Jakobov:

• Jakob, sv., 5. st., škof v francoskem mestu Tarentaise (16.januar)
• Jakob, sv., 6. st., puščavnik v Palestini (28. januar)
• Jakob, sv., † ok. 259, diakon, mučenec iz Lambese v afriški Numidiji (6. maj)
• Jakob, sv., 8. st., škof v Dijonu v Franciji (23. junij)
• Jakob, sv., 338, škof v Nisibeni (15. julij)
• Jakob, sv., † 344, duhovnik v Perziji (1. november)
• Jakob Benfatti, sv., † ok. 1322, škof v Mantovi v Italiji (19. november)
• Jakob Chastan, sv., † 1839, mučenec v Koreji (21. september, god 20. september)
• Jakob Do Mai Nam in tovariši, sv., † 1838, mučenci v Vietnamu (12. avgust, god 24. november)
• Jakob Hilarij Barbal Cosan, sv., † 1937, šolski brat, mučenec, ustreljen v španski revoluciji (18. januar)
• Jakob in Azes, sv., 4. st., duhovnik in diakon, mučenca v Perziji (14. april)
• Jakob iz Marke (Markič), sv., † 1476, ljudski pridigar (28. november)
• Jakob Razrezani, sv., † ok. 420, mučenec v Perziji (27. november)
• Jakob Mlajši, sv., 1. st., apostol (3. maj)
• Jakob Starejši, sv., † 44, apostol (25. julij)