Januar je mesec verskega tiska, tretja nedelja v januarju pa je določena za nedeljo verskega tiska, danes se spominjamo sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških časnikarjev ... zato se nekoliko pomudimo ob tem, kako lahko s pomočjo katoliških medijev duhovno rastemo.

Današnja Cerkev in z njo katoliški mediji opravljajo svoje poslanstvo v prostoru, ki ga je zaznamoval pluralizem ter vse večji vpliv materialističnega življenja. In prav v takem svetu bodo imeli verski mediji pomembno poslanstvo, saj bodo morali kristjanu, ki se je znašel sredi številnih mnenj in ponudb verodostojno pokazati na »ponudbo Cerkve«. Katoliški mediji so zato v naši družbi nepogrešljivi, ker dogajanja po svetu in sodobne (družbene) pojave osvetljujejo s stališča katoličanov in nauka Cerkve. Katoliškim medijem bi moral zato prisluhniti vsak, ki na svet in dogajanja na njem ne želi gledati enostransko, največkrat na nekrščanski, če že ne protikrščanski način, ampak ga zanima, kaj o določeni stvari meni Cerkev in pravi krščanski nauk.

 Katoliški mediji prinašajo jasen nauk v sodobno duhovno zmedo

Med današnjimi ljudmi vlada verska nevednost. Kristjani ne poznajo svoje vere, še manj neverni. Mnogi ljudje, vključno z novinarji danes kritizirajo, česar ne poznajo, ko kritizirajo vero. Ta verska nevednost pa daje »snov različnim oblikam sinkretizma (stapljanja) – pogojno to imenujmo new age.

Da je to res, je dovolj stopiti v najbližjo knjigarno in si ogledati oddelek z »versko literaturo«. Kolikokrat boste v tem oddelku našli večino literature, ki se ukvarja z new age-em. Ko sem pred leti na Nizozemskem obiskal eno od bolje založenih knjigarn in si ogledal verski oddelek, sem v njem našel prav to, kar sem opisal, večino knjig z new age-evsko vsebino ter nekaj knjig o islamu in islamski mistiki. Podobnemu pojavu smo priče tudi pri nas.   Včasih me kdo vpraša, kaj je prav, kaj je katoliško. Zmedejo ga razna pisanja o Cerkvi o Kristusu.

V tej zmedi bodo verniku katoliški mediji nepogrešljiv kažipot, ki mu bodo v splošni sodobni zmedi zanesljivo pokazali, kaj je nauk Cerkve. Če bo drugje našel podatke in mnenja najrazličnejših mišljenj, bo v katoliških medijih našel tisto, kar uči Cerkev.

Katoliški mediji kažejo na pravo naravo Cerkve

Ko je prvi ravnatelj Interdisciplinarnega instituta za komunikologijo v okviru papeške univerze Gregoriana, katerega študent sem bil tudi sam, po nekaj mesecih škofovanja v Švici obiskal institut, je takole izrazil svojo novo odkritje, nastalo v »praksi«: »Vse, kar moji verniki vedo o Cerkvi, vedo iz medijev.« Najbrž velja podobno za naše vernike. Če vedo kaj o Cerkvi, vedo zato, ker je bil (nad)škof na televiziji, ker je radio poročal o neki cerkveni prireditvi in ker je rumeni časopis pisal o kakšnem škandalu.

Večina vernikov ne pojmuje Cerkve tako, kot smo jim jo mi opisali pri verouku, ampak kot so jim jo naslikala javna glasila. Kolikor bolj to velja za oddaljene kristjane. Javnost pogosto vidi Cerkev, kot jo prikazujejo mediji – ti pa poročajo največkrat o škandalih: združba skritih pedofilov, stremuhov za nacionaliziranim premoženjem ali organizacijo, ki je proti tujcem, proti spolnosti sploh, si pa prizadeva, da bi postala bogata in vplivna, ki omejuje človekovo svobodo …

Običajni mediji se pri poročanju o Cerkvi omejijo na škandale ali pa jo kritizirajo na način, ki jasno kaže, da največkrat ne razumejo bistva Cerkve. Ne zmorejo prestopiti »rumenega načina« poročanja.

Katoliški mediji se ne bodo ustavili samo ob škandalih ali napakah, ampak bodo ponudili objektivno podobo Cerkve.

Ob koncu tega razmišljanja o pomembnosti katoliških medijev, zato naredimo nekaj sklepov:

1. Če nas ustavi ali pokliče novinar in nas vpraša za mnenje, povejmo ga. Povejmo mu, da verujemo v Kristusa, ki je prinesel srečo v naše življenje in zato mislimo morda drugače kot drugi ljudje. Morda se bo koga, ki išče, naše pričevanje dotaknilo. Seveda naredimo to mirno in spoštljivo. Če bomo koga nadrli, bomo slabo pričevali za Kristusa.
   
   
2. Ko se v službi, v šoli ali kje drugje pogovarjajo o kakšni oddaji ali filmu, ki so ga ljudje gledali, in se jim je zdel dober, mi pa v njem vidimo tudi slabo sporočilo, to sogovornikom odkrito povejmo. Danes so mnogi ljudje že tako nekritični, da ne vidijo slabega. Morda bomo s svojim drugačnim mnenjem komu odprli oči. Če nam tisti trenutek ne bo dal prav ali nas bo celo okregal, vedimo, da ga je naše sporočilo vznemirilo. Morda bi Gospodov Duh rad deloval tudi po nas?
   
   
3. Ko izbiramo darila svojim prijateljem in sorodnikom, pomislimo na dobro knjigo, zlasti na knjigo z duhovno vsebino. Naročimo mladega sorodnika na kakšen verski časopis. Čokolado pojemo, vino popijemo, rože ovenijo, duhovno bogata knjiga pa bo lahko še čez leta koga nagovorila. Poskrbimo za izvod verskega tiska bolnikom. Hvaležni nam bodo. Naročimo ga mladostniku ali mladi družini. Dobro delo bomo storili.

Najprej pa se seveda sami naročimo na verski časopis ali si nabavimo versko knjigo in vse to vzemimo kot pomoč, ki nam bo pomagala duhovno rasti in nam bo spodbuda na poti k troedinemu Bogu, kateremu bodi slava vekomaj.

B. Rustja, Izzivi sodobnih medijev, Ognjišče, Koper, 2009 (misli iz knjige)

VZEMI SI ČAS ZA SVETE TRI KRALJE

Ko se približa praznik Jezusovega razglašenja, v jaslice postavimo figurice svetih treh kraljev. Ko so gledali zvezdo, so se ti modri in bogati gospodje z vzhoda podali na pot proti Betlehemu, da bi spoznali Jezusa in mu darovali zlato, kadilo in miro. Tudi ti darovi imajo alegoričen pomen: zlato časti Jezusovo kraljevsko dostojanstvo; kadilo njegovo božanstvo; mira njegovo sveto človeškost, ki bo spoznala smrt in pokop. Ko gledamo ta prizor v jaslicah, smo poklicani, da bi razmišljali o odgovornosti vsakega kristjana, da je evangelizator. Vsak od nas naj postane nosilec veselega oznanila vsem, ki jih sreča; s konkretnimi dejanji usmiljenja naj izpričuje veselje, da je srečal Jezusa in njegovo ljubezen. Modri nas učijo, da lahko krenemo zelo od daleč, da bi prišli do Jezusa … Pred njim razumejo, da Bog tako, kakor s suvereno modrostjo ureja tek zvezd, vodi tek zgodovine, ko ponižuje mogočne in povišuje ponižne. (papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč

VZEMI SI ČAS ZA BOŽJO MATER MARIJO

Postopoma nas jaslice pripeljejo do votline, kjer najdemo figurici Marije in Jožefa. Marija je mama, ki zre svojega otroka in ga kaže tistim, ki ga pridejo obiskat. Njena figurica nas vodi k premišljevanju o veliki skrivnosti, v katero je bilo vpleteno to dekle, ko je Bog potrkal na vrata njenega srca. Na oznanilo angela, ki jo je prosil, naj postane Božja mati, je Marija odgovorila s polno in popolno pokorščino. Njene besede: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi« so za vse nas pričevanje, kako naj se v veri prepustimo Božji volji. S tem, da je Marija postala mati Božjega Sina, ne da bi izgubila svoje devištvo, ampak ga je po Njegovi zaslugi še posvetila. V njej vidimo Božjo mater, ki svojega Sina nima samo zase, ampak vse prosi, naj poslušajo njegovo besedo in jo izpolnijo. (papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč

PRED JASLICAMI POSTANEMO OTROCI
Pred jaslicami se duh rad poda v čas, ko smo bili otroci in smo nestrpno pričakovali čas, ko bomo začeli postavljati jaslice. Ti spomini nas pripravljajo, da se vedno znova zavemo velikega daru, ki nam je bil dan, ko nam je bila posredovana vera; istočasno pa nam daje začutiti dolžnost in veselje, da otrokom in vnukom damo isto izkustvo. Ni pomembno, kako pripravimo jaslice. Lahko so vedno iste, ali pa jih vsako leto spremenimo; pomembno je, da govorijo našemu življenju. Kjer koli in v kateri koli obliki jaslice govorijo o Božji ljubezni; o ljubezni Boga, ki je postal otrok, da bi nam povedal, kako blizu je vsakemu človeku, ne glede na to, v kakšnem položaju je.
Dragi bratje in sestre, jaslice so del sladkega in zahtevnega procesa posredovanja vere. Od otroštva dalje in potem v vsakem življenjskem obdobju nas vzgajajo, da premišljujemo o Jezusu, da čutimo Božjo ljubezen do nas, da čutimo in verujemo, da je Bog z nami in mi z Njim, vsi otroci in bratje po zaslugi tega Deteta, Božjega Sina in Device Marije. In to doživljati, to je sreča.

(papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

izbira in pripravlja Marko Čuk

VZEMI SI ČAS ZA VARUHA SVETE DRUŽINE

Ob Mariji je sveti Jožef, da bi obvaroval Dete in njegovo mater. Običajno je upodobljen s palico v roki, včasih pa tudi drži svetilko. Sveti Jožef vrši zelo pomembno vlogo v življenju Jezusa in Marije. On je varuh, ki se nikoli ne naveliča varovati svoje družine. Ko ga bo Bog opozoril na Herodovo nevarnost, se bo brez oklevanja podal na pot v Egipt. Ko bo nevarnost minila, bo družino privedel v Nazaret, kjer bo prvi vzgojitelj dečka in mladostnika Jezusa. Jožef je v srcu nosil veliko skrivnost, ki je ovijala Jezusa in Marijo njegovo ženo. Kot pravičen mož se je vedno zanesel na Božjo voljo in jo izpolnjeval.(papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč

ZVEZDNATO NEBO, POKRAJINA, VOTLINA, RUŠEVINE ...
Sedaj bi rad prešel na pregled različnih znamenj v jaslicah, da bi doumeli pomen, ki ga nosijo v sebi. Najprej prestavimo zvezdnato nebo v tišini noči. Tega ne počnemo samo zaradi zvestobe evangeljskim pripovedim, ampak tudi zaradi pomena, ki je v njem. Pomislimo, koliko krat noč obdaja naše življenje. Tudi v takih trenutkih nas Bog ne pušča samih, ampak postane navzoč, da bi odgovoril na odločilna vprašanja, ki zadevajo smisel našega življenja: Kdo sem? Od kod prihajam? Zakaj sem bil rojen v tem času? Zakaj ljubim? Zakaj trpim? Zakaj bom umrl? Da bi odgovoril na ta vprašanje, je Bog postal človek. Njegova bližina prinaša luč tja, kjer je tema, in razsvetljuje tiste, ki gredo skozi temo trpljenja. Besedo zasluži tudi pokrajina, ki je del jaslic in ki pogosto prikazuje ruševine hiš in starih palač, ki v nekaterih primerih nadomestijo betlehemsko votlino in postanejo bivališče svete Družine … Te ruševine so predvsem vidno znamenje padlega človeštva, vsega tistega, kar se ruši, kar je pokvarjeno in žalostno. Ta prizor pravi, da je Kristus novost starega sveta, da je prišel, da bi zdravil in obnavljal, da bi naše življenje in svet spet privedel k njemu izvirnemu sijaj (papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

 ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč

V naše jaslice imamo navado postavljati veliko simboličnih figuric. Predvsem figurice beračev in ljudi, ki ne poznajo nobenega drugega obilja kot obilje srca … Revni in preprosti v jaslicah nas spominjajo, da je Bog postal človek za tiste, ki najbolj potrebujejo njegovo ljubezen in prosijo za njegovo bližino. Jezus, “krotak in iz srca ponižen”, se je rodil ubog, živel je preprosto življenje, da bi nas naučil doumeti bistveno in živeti iz njega. Iz jaslic jasno izhaja sporočilo, da se ne smemo pustiti zaslepiti bogastvu in tolikim kratkotrajnim ponudbam sreče.
Otroci pa tudi odrasli – jaslicam večkrat radi dodajo druge figurice, za katere se zdi, da nimajo nobene povezave z evangeljskimi pripovedmi. In vendar je namen te domišljije izraziti, da je v novem svetu, ki ga je vzpostavil Jezus, prostor za vse, kar je človeško in vse, kar je ustvarjeno. Od pastirja do kovača, od peka do glasbenikov, od žena, ki nosijo vrče z vodo, do otrok, ki se igrajo … vse predstavlja vsakdanjo svetost, veselje, ko vsakdanje stvari delamo na izreden način, ko Jezus deli svoje Božje življenje z nami 

(papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč

VZEMI SI ČAS ... ZA SRCE JASLIC - DETE JEZUSA

Srce jaslic začne utripati takrat, ko ob božiču vanje položimo figurico Deteta Jezusa. Bog se predstavi na tak način, kot otrok, da bi ga sprejeli v svoje naročje. V slabotnosti in krhkosti skriva svojo moč, ki vse ustvarja in spreminja. Zdi se nemogoče in vendar je tako: v Jezusu je bil Bog otrok in v tem stanju je hotel razodeti veličino svoje ljubezni, ki se kaže v nasmehu in stegovanju rok proti vsakomur. Rojstvo otroka vzbudi veselje in začudenje, ker postavi pred nas veliko skrivnost življenja. Ko vidimo, kako žarijo oči mladih zakoncev pred svojim komaj rojenim otrokom, razumemo čustva Marije in Jožefa, ki sta ob gledanju otroka Jezusa zaznavala Božjo navzočnost v svojem življenju … Jaslice nam omogočajo, da vidimo, da se dotaknemo tega edinstvenega in izrednega dogodka, ki je spremenil tek zgodovine in iz katerega je razvrščeno tudi štetje let pred Kristusovim rojstvom in po njem … Kakšno presenečenje je videti Boga, ki je prevzel naše vedenje: spi, pije mleko pri materi, joče in se igra kot vsi otroci! (papež Frančišek, apostolsko pismo Čudovito znamenje, Greccio, 1. decembra 2019)

ČUK, Silvester. Jaslice živi evangelij. (Priloga) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 1, str. 44-49.

pripravlja in izbira mč