Božji otroci v Marijini šoli

DELO

Mt 13,55

Danes težko razumemo zmedenost Jezusovih sodobnikov, ker jim ni šlo v glavo, da bi bil "učitelj" tesarjev sin. – Pred krščanstvom svobodni ljudje, bogataši in ljudje plemiškega rodu niso opravljali fizičnega dela. Tako delo so opravljali samo sužnji in se je zato imenovalo 'suženjsko'. – S krščanstvom postane delo, bodisi fizično ali umsko, sodelovanje z Bogom pri obdelovanju in varovanju zemlje (prim. 1 Mz 2,15) in torej temeljna dejavnost za človeški in duhovni razvoj moškega in ženske. Ne več kazen ali nujnost, temveč pravica in dolžnost. – Kristjani se morajo zavzemati, da bi vsi ljudje imeli delo, in sicer takšno, ki bi čimbolj ustrezalo njihovim sposobnostim, da bi na najboljši način odražalo njihovo dostojanstvo svobodnih, edinstvenih (vsakdo je drugačen) oseb, pomembnejših od stvari. – Delo, ki človeka ponižuje, ker je naravnano izključno na dobiček, in pomanjkanje dela, ki človeka sili, da moleduje za službo, kakor da je miloščina, in da si pomaga na različne ponižujoče in pogubne načine, sta greh. – Proti njima se je treba boriti. Ne samo z molitvenimi nameni pri maši.

MARIJA

Apd 1,14

Kdaj pa kdaj so kristjani morda tudi pretiravali s pobožnostjo do Marije in s tem na neki način že skoraj "ogrožali" brezpogojni monoteizem krščanstva. – V skoraj vseh cerkvah so prestolovali Marijini kipi, ki so pritegovali pozornost vernikov bolj kakor križ in tabernakelj. – Na križiščih mestnih ulic, vaških cest in poljskih poti so v Marijine kapelice prinašali sveže cvetje in molitve, polne bridkosti. – Pod temi "pretiravanji" se je skrivala instinktivna in naravna potreba, da bi se poleg Boga, ki so jim ga prikazovali samo kot moškega, lahko obračali tudi na kakšno žensko božanstvo. – Če pustimo pretiravanja ob strani, kristjani ne morejo shajati brez razumne in uravnovešene pobožnosti do Marije. Kristjani ne morejo, da ne bi še naprej "enodušno vztrajali v molitvi z Jezusovo materjo Marijo". – Brez Marijine navzočnosti bi bila vera neprepoznavna, kakor kakšna fotografija, iz katere bi bil neki obraz izrezan. – Brez Marije bi Cerkev, kakor družina brez matere, ne mogla razodevati materinskega obličja Boga.

MATI MARIJA

Apd 1,14

Mati Marija, kristjani, ki so živeli pred nami, so te postavili v središče svoje trdne vere. Njihove oči so te potrebovale. V cerkvah in po domovih, na podeželju in v mestih, na vrhovih gora in po dolinah, v najlepših kotičkih, na najbolj slikovitih krajih je bila kakšna kapelica, kip, slika, romarski kraj ali cerkvica znamenje tvoje navzočnosti in bližine. – Mati Marija, malo smo te pozabili. Učenjakarji se bojijo, da bi delala senco svojemu Sinu. Naše oči med manekenkami in zvezdnicami, poslovnimi ženskami in estradnimi umetnicami iščejo drugačne ženske ideale. – Mati Marija, ostani z nami! Potrebujemo te, da bi videli, kako nas obseva lepo Božje obličje, njegov materinski nasmeh. – Mati Marija, ostani z nami! Naše oči te iščejo, naša srca si te želijo.

CERKEV

Apd 2,44–47

Ta odlomek iz Apostolskih del je najlepša in najbolj resnična podoba Cerkve. Takšna, kakršno bi morala prikazovati tudi televizija. – Na žalost pa nam televizija, kadar govori o Cerkvi, postreže z monsinjorji v rdeče obrobljenih oblačilih, ki povešajo glavo, kakor da žalujejo, s kardinali metuzalemske starosti z velikim zlatim križem na zajetnem trebuhu, z resnobnimi prelati, ki obsojajo to ali ono. – Pokažite nam može in žene, ki se v vseh župnijah z veseljem posvečajo otrokom in mladini! – Pokažite nam dekleta in fante, ki preživljajo počitnice v služenju mlajšim! – Pokažite nam prostovoljce, ki delijo hrano lačnim brezdomcem, pomagajo zasvojencem in vračajo nasmeh na obraze bolnikov! – Pokažite nam družine, ki sprejmejo v svoj dom otroke in mladostnike, ki jih njihovi starši zavračajo! – Pokažite nam može in žene, mlade in manj mlade, ki molijo, se imajo radi in se borijo v prvih vrstah za mir in pravičnost! – To je prava podoba Cerkve!

DUH PA JE ISTI

1 Kor 12,4–7

Cerkev, ki jo opisuje Pavel, je lepa, sveža in raznobarvna kakor travnik v maju, ko se razbohoti pomlad s tisoče različnih cvetlic. – Toda če hočem videti takšno Cerkev, moram zapreti oči in sanjati. – Vse do nedavnega so imeli duhovniki monopol nad vsemi duhovnimi darovi. Župnik je maševal, pridigal, učil verouk, poučeval v šoli, organiziral karitativno dejavnost, oskrboval bolnike, odločal, kdo lahko sodeluje in kdo ne. In da ni imel težav s tolmačenjem različnih 'jezikov', je zahteval, da vsi, razen njega, molčijo. – In Cerkev je imela bolj malo skupnega s cvetočim travnikom, pa mnogo z enolično in sivo mlako. – Zadnja leta, tudi zaradi učinka ekumenskega koncila, ki je končno odprl prostor za laike, cvetlice začenjajo poganjati. – Bo Cerkev v prihodnosti cvetoč travnik? – P. S. Pravic in prostora, tudi v Cerkvi, ne podarja nihče, treba si jih je pridobiti. Dajmo, kristjani laiki!

AVTORITETA

Mt 20,25–27

Gospod Jezus, moraš mi oprostiti! Včasih ne vidim velike razlike med vladarji narodov in poglavarji Cerkve. V zgodovini najdem papeže, ki niso bili nič drugačni od cesarjev; kardinale z dolgo vlečko, kakršno so nosili knezi; škofe, mogočne in strašne; duhovnike, 'gospodarje' svojih ovčic. – Tudi danes v tvoji Cerkvi ne vidim vedno, da bi veliki postali služabniki malim; ne vidim vedno, da bi prvi služili zadnjim. – Gospod Jezus, moraš mi oprostiti! Mogoče po srcu so, kakor pravijo, služabniki služabnikov. In jaz gledam preveč na zunanjost. Toda bilo bi tako lepo, če bi veliki v Cerkvi tudi na zunaj bili, tako kot ti, služabniki vsem.

OBLAST

Lk 22,26

Oblast, kakor jo vidi Jezus ... – To so sanje! – Za vse, ki se bojijo leteti, je celotno Jezusovo sporočilo sanje. Ampak ... – Ampak odpri oči in poglej: papeži, škofje, župniki, opati in opatinje, predstojniki in predstojnice redovnih ustanov ... Se ti zdijo zelo drugačni od predsednikov držav, predstojnikov, direktorjev podjetij, oblastnih tovarniških šefov? Enako obnašanje, enake metode. Še več! Civilne oblasti lahko vsaj kritiziraš, prijaviš in jih ponovno ne izvoliš. Verske oblasti pa ti postavijo in nimaš kaj narediti. – Zdi se tako, če gledaš stvari samo z enim očesom. V Cerkvi je zelo veliko pristnih dokazov služenja. Koliko je posvečenih oseb in laikov, ki svoje življenje posvetijo drugim? – Mnogo jih je, tega ne zanikam. Ampak to je ljubezen. Oblasti pa ... – Ljubezen bo Cerkvi pomagala premagati skušnjavo, vladati po zgledu 'vladarjev nad narodi', in tudi v zunanjih oblikah, preoblikovati oblast v služenje, tako da bo največji kakor najmanjši in predstojnik kakor strežnik. – Lepe sanje. – Ne, težka naloga!

AVTORITETA DEJANJ

Mt 23,8

Dragi Jezus, zakaj mi kristjani jemljemo dobesedno samo nekatere tvoje besede? Ko praviš: »Ta kruh je moje telo,« verjamemo, da je res tako. Če pa rečeš: »Ne pustite, da vam pravijo 'učitelj'« ... Dragi Jezus, ne samo da nam prija, če nam pravijo in nas imajo za učitelje, ampak celo resno mislimo, da smo učitelji. – Starši 'učijo' molitvice. – Kateheti 'učijo' tvoj evangelij tako kot učitelji v šoli. – Učitelji verouka v šolah se ne razlikujejo od učiteljev drugih predmetov. – Pridigarji govoričijo kakor učitelji. – In teologi se imajo za učitelje v najbolj vzvišenem pomenu besede. – Sami učitelji! Vendar v nevarnosti, da njihova avtoriteta, tako kot pri pismoukih, temelji na »tako se je vedno delalo«, na prebranih knjigah, simpozijih, diplomah, spričevalih. – Dragi Jezus, reši nas te škodljive prevare! – Edini Učitelj si ti. Mi lahko učimo, samo če imamo avtoriteto, kakršno si imel ti: avtoriteto dejanj, ki so pred besedami. – Ne moremo biti učitelji, ne da bi s svojim življenjem potrjevali tega, kar učimo.

BOG JE IZBRAL SLABOTNE

1 Kor 1, 27

Zelo dobro vemo, slišali smo, in to neštetokrat, da Bog izbira slabotne, majhne in uboge, da ohranjajo in širijo njegovo kraljestvo. – V Svetem pismu Bog nikoli ni delal izjem glede tega pravila. – To vemo in to verujemo. – Toda želimo si takšnega škofa, ki zna razumeti probleme škofije, ki zna na najboljši način izkoristiti sposobnosti svojih duhovnikov in laikov, ki je pripravljen sprejemati nasvete in predloge, je odprt za dialog, dostopen za pogovor, ki zna kratko in zanimivo pridigati. – V resnici pa ... – In potem kritiziramo, zapademo v krizo in postanemo malodušni. – Toda želimo si sodobnega župnika, dobrega značaja, ki bi znal spoštovati in ceniti izkušnje laikov. – V resnici pa ... – In potem se držimo sami zase in govorimo na vse strani, da se tako ne da sodelovati. – Bog pa ne podleže našemu vpitju in našim "teoretično to verjamem, dejansko pa ..." Bog še naprej dela čudovita znamenja po ubogih in šibkih. – Bolj ko imamo opraviti s šibkimi »orodji«, bolj smo poklicani k sodelovanju.

SOL ZEMLJE

Mt 5,13

Na mizi sem videl polno vrečo soli poleg majhnega krožnika mineštre. Lepa, velika vreča soli, na kateri je z zelo velikimi črkami pisalo: Sol vrhunske kakovosti. Rekel sem si: »Glej, kakšna dobra mineštra!« Pokusil sem jo. Bah, kako zanič! Bila je neslana, neužitna, zato sem jo izpljunil. Potem sem vrečo soli premaknil še nekoliko bližje krožnika. Mineštra je bila še vedno zanič. – Vrečo soli sem postavil skoraj na krožnik. Nič ni pomagalo: mineštra je bila neslana. – Tedaj sem se razjezil in togotno rekel: »Kako je mogoče, da tako velika vreča soli ne more dati okusa takšnemu majhnemu krožniku mineštre?« – Vtem je prišla neka stara žena, vzela iz vreče ščepec soli in ga dala v mineštro. »Zdaj boš videl, da je dobra!« mi je rekla. – Bila je dobra. – Čemu služi mogočna in dostojanstvena Cerkev, če se ne umeša v mineštro sveta?

LUČ SVETA

Mt 5,14

Gospod Jezus, dvignem pogled na goro resničnosti in vidim tvojo Cerkev. Luči pa ne vidim vedno. Včasih se mi zdi, da vidim grad; iz njegovih strelnih lin prihajajo mnogi ne: Ne glejte tega! Ne dotikajte se tega! Ne govorite tega! Ne nosite tega! Ne delajte tega! Ne hodite tja! Ne poslušajte tega! Ne mislite na to! Gospod Jezus, ne vidim luči, ki bi svetile, ampak glasove, ki ukazujejo. Tu spodaj pa bi potrebovali luč, ne ukaze in prepovedi. Tu spodaj nam vsi ti ne nič ne koristijo, potrebni so 'da'. Vsi ti 'ne' človeka dražijo. Vsak 'da', tako kot luč, ogreje srce in človeka spodbuja, da izbere dobro.

SVET ČAKA

Lk 1,39–40

Prenesi na nas svojo naglost, Marija. – Ti ne držiš zase angelovega oznanila in Božjega daru, ki je vzcvetel pod tvojim srcem. Naglo se odpraviš k Elizabeti; njeno življenje in njen dom sta čakala tvoje veselje in tvoje služenje. – Prenesi na nas svojo naglost, Marija. Na ulicah, po hišah, na delovnih mestih in na krajih druženja nas čaka toliko Elizabet. Vrzi nas ven iz zakristij, s simpozijev za vedno iste izbrance, iz zaprtih in zadušljivih skupin, iz vere za našo rabo in potrebo. – Prenesi na nas svojo naglost, Marija. – Svet čaka na naš obisk, na naše oznanilo, naše služenje. Svet čaka, da postanemo kvas, sol in luč. – Prenesi na nas svojo naglost, Marija.

ZASTONJ STE PREJELI ...

Mt 10,8

Gospod Jezus, nihče od nas niti z mezincem ni ganil, da si ti prišel med nas. Ti si čisti dar. – Nihče od nas ni sodeloval pri pripravi tvojega sporočila; ti nisi kakor naši vodilni možje, ki svoje govore berejo, sestavijo pa jih drugi. Tvoja beseda je čisti dar. – Gospod Jezus, zakaj te držimo zase, kakor da si naš? Zakaj hranimo tvojo besedo zaprto v predalih, knjigah in revijah za strokovnjake, v zakristijah in cerkvah, na simpozijih za redke izbrance? – Zakaj ne gremo na ulice, da bi oznanjali tvojo besedo in prinašali tvojo ljubezen najrevnejšim, manj izobraženim, najbolj oddaljenim, najmanjšim, tistim, ki nam več ne pripadajo, in tistim, ki nam niso nikoli pripadali? – Gospod Jezus, pomagaj nam razumeti, da te v resnici izgubljamo, če te držimo samo zase.

OZNANJATI NA STREHAH

Mt 10,27

Gledam strehe v mestih: cel gozd anten in parabol. V hiše sipajo na milijarde učinkovitih in privlačnih podob. In ljudje mislijo in živijo, kakor hočejo antene. – Žalosten sem, Jezus. Kaj prinašajo v hiše o tebi te sodobne komunikacijske naprave? Enkrat na mesec prenos maše, Obzorja duha, film o patru Piju, Materi Tereziji...– Malo, premalo! – Gledam antene in parabole. Jezus, mogoče si ti mislil nanje, ko si spodbujal, naj oznanjamo tvojo besedo na strehah. – Jezus, ti si se znal tako dobro pogovarjati z ljudmi svojega časa; spodbujaj nas, da bomo uporabljali vse, kar omogoča, da bodo ljudje našega časa prisluhnili nam. – Osvobodi naše oči negativnega gledanja. In popelji nas na strehe oznanjat tvoj evangelij.

VRZIMO JIH PROČ

Lk 10,4

Denarnice, torbe in sandale. Vrzimo jih proč! Ne koristijo evangeliju. Delajo ga neprepričljivega in neprivlačnega. – Evangelij je močan, ko je brez dodatkov. Tedaj se jasno pokaže, kaj zmore kot predlog življenja, ki daje odgovore na probleme, vprašanja, hrepenenja, iskanja moških in žensk vseh starosti in v vseh okoliščinah. – Denarnice, torbe in sandale kakršne koli oblike in velikosti. – Vrzimo jih proč! Tudi tiste majhne in zvite: »Če ne boš hodil k maši, ne boš šel k prvemu obhajilu! – Če ne boš hodil k verouku, lahko o birmi samo sanjaš. Brez priprave na zakon ne bo nič s cerkveno poroko.« – Denarnice, torbe in sandale. Vrzimo jih proč! Moč evangelija je evangelij, ki je lepa novica, samo če je sprejeta popolnoma svobodno.

marko.cuk@ognjisce.si