Peter Prevc
Še slab mesec nas čaka do začetka nove zimske sezone, ko bomo spet stiskali pesti za naše športnike. V zadnjih sezonah so nas še najbolj razvajali smučarji skakalci in med njimi najbolj uspešen Peter Prevc. Pred novo sezono me je zanimalo, kako se pripravlja nanjo, predvsem pa sem ga želel povprašati o športnih izzivih in odnosa do tega športa, ki še zdaleč ni samo šport moči in mišic, ampak vsaj toliko tudi šport glave in psihologije. 
Peter, začniva s tvojim delovnim tednom. Kako poteka le-ta slab mesec pred začetkom svetovnega pokala?
Tedni postajajo čedalje bolj natrpani. Na prvem mestu so treningi. Treniram od osem do desetkrat na teden, tako dopoldan kot tudi popoldan. Včasih imam samo intenzivnejše dopoldanske treninge, drugič spet manj intenzivne treninge, ki pa so razdeljeni na dve enoti na dan. To so vse treningi v telovadnici, ko opravljam vaje za kondicijo, za moč, dvigujem uteži, delam vaje za eksplozivnost, odriv itd. Treningi so razdeljeni na pridobitev grobe fizične moči, drugo je trening tehnike skoka z imitacijo, kar prav tako lahko počnemo v telovadnici. Na skakalnico se odpravimo do trikrat na teden, kjer se dodatno pili posamezne elemente skoka. Vmes se je treba regenerirati, nabrati moči za nove napore. Popoldanski in večerni čas je precej zapolnjen z medijskimi in predvsem sponzorskimi obveznostmi, kjer sem gost na raznih sprejemih ali konferencah podjetij. Kar ostane časa, ga poskušam rezervirati zase in za družino.
…
Več v novembrski številki
»Bog, slišal sem glas tvojega klica in sem se zbal; premišljal sem delo, ki si mi ga naložil, in sem se ustrašil … O, ti, ki si mi naložil to težko breme, nosi ga z menoj, te prosim! Bodi mi vodnik in opora! Daj mi moči, ko si me poklical!« Tako se je v svojem govoru 29. septembra 440, ko je bil posvečen v škofa in je zasedel Petrov sedež v Rimu, obrnil k Bogu papež Leon. Zanašajoč se na Božjo pomoč, je s svojim modrim in odločnim delovanjem vidno posegel v dogodke Cerkve in tedanjega državnega življenja, da si je zaslužil naziv Veliki. Cerkev je vodil enaindvajset let. V tem času je dvakrat rešil Evropo in zahodno kulturo pred uničenjem: leta 451 je šel naproti hunskemu kralju Atilu, ki je s svojo vojsko prodiral proti Rimu, in dosegel, da se je umaknil v Panonijo; štiri leta kasneje pa je posredoval pri vandalskem kralju Gejzeriku, da ni požgal Rima. Kot najvišji učitelj Cerkve pa je branil in varoval čistost vere.
Že tradicionalno je novembrskemu Ognjišču priložena posebna Miklavževa ponudba. Letos mo jo pripravili na štirih straneh, ki so v sredini Ognjišča. Lahko si jih boste strgali iz revije in si v miru ogledali, kaj vam ponujamo za letošnje Miklavževo in božično ter novoletno obdarovanje. Predstavili smo vam novosti in nekatere posebej ugodne ponudbe. Vendar je v Miklavževi ponudbi predstavljen samo del naše široke palete knjig. V ponudbi so predstavljene predvsem knjige in druga darila za otroke, vendar si na naši spletni strani oglejte tudi primerne knjige in darila za mladostnike in odrasle.
Naj bodo te zgodbe iztočnica za to, da se vprašaš, kakšen si kot najstnik danes ti. Kakšno je bilo in je tvoje odraščanje do danes, za katere stvari se ti zdi, da si hvaležen, in nad katerimi stvarmi tarnaš in se pritožuješ. Nemalokrat se znajdemo v situacijah, ko kljub (pre)obilju tarnamo, kako nam manjka samo še to ali ono. Pogosto se zdi, da najstniki tarnate zaradi pomanjkanja svobode in seveda dolgčasa. Kljub kopici prostega časa in možnosti, da se udejstvujete in ukvarjate z najrazličnejšimi stvarmi, brezvoljno obstanete v svetem brezdelju.
V času poletnih počitnic, ko še iščemo kraje, kamor bi zavili za kakšen enodnevni izlet, je prav, da predstavimo Blejski otok, ki ga obišče bistveno več tujih kot pa slovenskih obiskovalcev. Pri tem ne gre zgolj za turistični ogled, saj se na otok lahko odpravimo tudi na romanje in obiščemo cerkev Matere Božje na jezeru. V avgustu, ko obhajamo veliki šmaren, je priložnost več kot na mestu.
Vsako leto se znajdemo pred izbiro, kam se odpraviti na letni dopust in kje preživeti kakšen oddih, sprašujemo pa se tudi, kam poromati. Za kratek test sem poskusil v sorodstvu in med prijatelji preveriti, kakšen se jim zdi nasvet, naj obiščejo Blejski otok. V skladu s pričakovanji sta se pokazala dva vzorca – večina jih še ni bila na otoku (razen nekaterih, ki so pred dobrima dvema ali tremi desetletji tja odšli v okviru šolske ekskurzije), poleg tega pa se je vsem zdelo, da o Bledu in Blejskem otoku vedo že vse. Po mojem pripovedovanju so ugotovili, da o tej turistični in tudi kulturno-sakralni točki vseeno ne vedo marsičesa. Se tudi vi najdete v teh dveh mislih?