Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Benjamin

1407-068a copy

Možgani – zgodba od znotraj

1407-068a copyPoletni čas je poln vzpodbud, kako naj si oddahnemo in predvsem damo možgane na pašo. V tokratni številki kljub temu nekaj prostora namenjamo možganom in možganski telovadbi. Možgani v resnici ne rabijo počitka, saj najbolje delujejo in se razvijajo v nenehnem pogonu. Zato tokrat predstavljam nekaj utrinkov s posebne razstave o možganih, ki je na ogled do 24. Avgusta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

1407-068cRazstava je svojo pot začela leta 2011 v New Yorku, pripravljena pa je bila pod vodstvom Ameriškega naravoslovnega muzeja v sodelovanju in partnerstvu z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami s Kitajske, iz Španije in Italije. V Evropi je bila do sedaj na ogled v Granadi in Milanu ter se po končanem gostovanju v Ljubljani vrača nazaj v ZDA.

Razstava se razteza na več kot 1300 kvadratnih metrih in obiskovalce vabi, da na poljudnoznanstven in zabaven način spoznamo ta veličasten organ v našem telesu.

1407-063c

Papež Frančišek v Sveti deželi

1407-063c»Glavni namen tega romanja je bila obuditev spomina na 50. obletnico zgodovinskega srečanja papeža Pavla VI. in patriarha Atenagora (5. januarja 1964 v palači apostolske delegature v Jeruzalemu). To preroško dejanje rimskega škofa in carigrajskega patriarha je predstavljalo preokret na težavni, a obetavni poti edinosti vseh kristjanov, na kateri so bili od takrat storjeni pomembni koraki. Zato je moje srečanje z njegovo svetostjo Bartolomejem, ljubljenim bratom v Kristusu, predstavljalo višek tega romanja. Skupaj sva molila ob Jezusovem grobu … Drugi cilj tega potovanja ohrabriti ljudi teh krajev, da stopijo na pot miru, ki je hkrati Božji dar in človekova naloga.« Tako je o namenu svojega romanja v Sveto deželo od 23. do 26. maja 2014 spregovoril papež Frančišek pri splošni avdienci na Trgu sv. Petra v Rimu 28. maja. Na kratko se bomo zaustavili na vseh postajah tega zgodovinskega romanja, med katerim je papež obiskal tri države -Jordanijo, Palestino in Izrael – na ozemlju, ki ga je s svojim življenjem, smrtjo in vstajenjem posvetil učlovečeni Božji Sin.

1407-045-01

Muzejska zbirka Botognice

100. obletnica začetka prve svetovne vojne

1407-045-01Grozovite razsežnosti prve svetovne vojne smo deloma na tem mestu predstavili v prispevku Kobariški muzej (marca 2012). Poleg Kobariškega muzeja, svoja vrata je odprl 1990, spomin na prvo svetovno vojno ohranjajo tudi nekateri zasebni muzeji, muzejske zbirke in muzeji na prostem, ki jih povezuje Pot miru. Čeprav prevladuje mnenje, da se je javnost za številne zgodbe, podatke, osebne predmete vojakov, nepregledne količine orožja začela zanimati šele v devetdesetih letih, ne smemo pozabiti, da so nam prav posamezni zbiratelji ohranili dragocene muzejske predmete.

Na Krnskem pogorju

Mirko Kurinčič iz Drežnice spada med prve zasebne zbiratelje ostalin prve svetovne vojne pri nas. Njegova zbirateljska strast se je začela prebujati, ko je še kot otrok prisluhnil svojim staršem, ko so se pogovarjali o vojnih grozotah ter velikokrat omenjala tudi Mirkotovega strica, ki je izgubil mlado življenje nekje na bojnih poljih prve svetovne vojne.

Mirko Kurinčič je svojo Muzejsko zbirko Botognice javnosti odprl leta 1993. Sestavljata jo dva tematska sklopa: prva svetovna vojna in Drežnica nekoč.1407-045-02

    Dodatne informacije

    Muzejska zbirka Botognice in vodništvo Mirko Kurinčič, Drežnica 22 a, 5222 Kobarid, tel.: 05 38 48 601 ali GSM 031 746 023, spletna stran wwww.dreznica.si

1407-030a

Sestra Cristina Scuccia

Zdaj pa vsi skupaj zmolimo očenaš v zahvalo mojemu Ženinu.

— sestra Cristina Scuccia

1407-030aNa tekmovanju mladih glasbenih talentov The Voice of Italy, ki je potekalo več mesecev na drugem kanalu italijanske državne televizije, je v finalu 6. junija 2014 premočno (z 62% glasov) zmagala 25-letna redovnica sestra Cristina Scuccia, doma s Sicilije. Ko je sprejela zmagovalni pokal, je povzdignila roke proti nebu in poslušalce sproščeno povabila: “Zdaj pa vsi skupaj zmolimo očenaš v zahvalo mojemu Ženinu.” Zmagala je s pesmijo Lungo la riva (Ob obali), ki govori o tem, kako je Jezus večkrat hodil ob obali Genezareškega jezera in klical svoje apostole ter oznanjal evangelij. Že v prvem nastopu je vse presenetila, ko je doživeto, iz srca in duše, zapela zahtevno pesem No One Alicie Keys. Mlado uršulinko so – poleg veselja do glasbe in izrednega talenta – za sodelovanje na tem tekmovanju (s pristankom predstojnic) spodbudile tudi besede papeža Frančiška, da moramo iti oznanjat evangelij med ljudi. V ameriški reviji Time so zapisali, da je “prva umetnica, hčerka obdobja sproščenosti, ki jo je v Cerkev prinesel papež Frančišek”.

1407-026a

Čas (so)čutenja

Med res odlično večerjo smo klepetali o preprostih stvareh vsakdanjega življenja. Ko se je na belih porcelanastih krožnikih pokazal prostor za dodatek (ne le za telo, pač pa da nahranimo/obogatimo tudi spoznanje), smo teto Angelo izvali, da nam postreže iz svojih izkustev spoznanje za naše življenje. 1407-026a

»Za vse v življenju je potreben čas. Za to, da se skuha, zaužije, pa da se predela za neko korist …« je spregovorila. Potem je zastala kakor, da zbira misli. Z zvedavo dobrohotnostjo smo zrli tja k njenemu življenju in pričakovali, da nam ‘postreže’. Segla je vase, zbirala misli …

»Ne vem, če veste, da sem dvakrat pokopala moža …,« je spregovorila.

»Dvakrat ste bili poročeni?« je vprašal dedek.

»Ne! Samo enkrat.«

»Kako to mislite?« je bil v zvedavosti nestrpen Beno. »En mož vam je dvakrat umrl?«

»Prvič, ko me je prevaral,« je izrekla z muko. »To dejanje je v meni ubilo odnos do njega … In potem, zdaj bo že več kot deset let, mi je umrl tudi drugič, ko je odšel s tega sveta.« Angela je globoko vzdihnila. (Vedno znova ugotavljam, kako so pavze/postanki v pripovedovanju pomenljivi, da se lahko sporočilo umesti/ugnezdi v poslušalce – da besede zazvenijo, dobijo pomen in prebudijo so-čutenje.) Potem je nadaljevala: »Prva smrt je bila hujša od druge. In obakrat sem jo morala preboleti …«

1407-010b

Alojzija Fink

Služenje bližnjemu človeka vedno obogati.

— Alojzija Fink

V življenju gremo skozi različne oblike izobraževanja. Včasih pa ugotovimo, da kljub mnogim letom učenja nismo pridobili nekaterih znanj in veščin, ki bi jih v življenju nujno potrebovali.1407-010b

Ena takih pomanjkljivosti je skrb za starejše, onemogle, bolnike. Današnji ritem življenja in pehanje za čim višjim standardom misel na starost ali bolezen odrivata stran. Vendar se lahko slej ko prej znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce (otroka, sestro, brata, teto, strica …), ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato je prav, da prisluhnemo nasvetom o negovanju varovanca v domačem okolju, tudi zaradi dejstva, da je starejših ljudi vedno več.

201407 kosutica 02

Košutica (1968 m)

Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

Nadaljuj z branjem

Priznanje Silvestru Čuku

Priznanje uredniku Silvestru Čuku

Priznanje Silvestru Čuku

V petek, 27. junija 2014, je koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak ob 12. uri v prostorih škofijskega ordinariata v Kopru izročil odličje sv. Cirila in Metoda dolgoletnemu uredniku pri reviji Ognjišče msgr. Silvestru Čuku. Priznanje podeljuje Slovenska škofovska konferenca. Da ga podeli Silvestru Čuku, je sklenila na svoji 80. redni seji 5. maja v Ljubljani.

Utemeljitev priznanja

Okvir slika 250
    Cerkveno odlikovanje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci

    Člani Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam in ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sv. mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop.

Škof Janez Jenko je na priporočilo profesorjev teološke fakultete, vodstva bogoslovnega semenišča in posameznikov, imel namen poslati Silvestra Čuka na nadaljnji študij v Rim. Takratne oblasti mu niso dale potnega lista za odhod v tujino. Kot nedeljski kaplan v Postojni je sodeloval pri nastajanju župnijskega lista Farno ognjišče, iz katerega je nastalo Ognjišče. Bil je njegov prvi lektor, grafični oblikovalec, pisec člankov in prevajalec. Ker ni mogel iti v Rim, mu je škof zaupal upravo župnij Slivje in Brezovica, ker je tamkajšnji župnik zbolel. Maja 1966 je imel težko prometno nesrečo, zaradi katere se je zdravil v bolnišnici v Izoli skoraj eno leto. Po svojih močeh je tudi iz bolniške postelje pomagal pri urejanju Ognjišča, ki je med tem časom preneslo svoje uredništvo v Koper.

Po rehabilitaciji ga je škof Janez Jenko na prošnjo uredništva imenoval za ‘desno roko’ glavnemu uredniku Francu Boletu. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov, je veliko pripomogel k razvoju in ugledu Ognjišča. Za vsako številko napiše veliko člankov, zlasti s področja kulture. Napisal je več knjig, veliko jih je prevedel za naše izdaje in lektoriral je knjige, ki smo jih pripravljali za tisk. Leta 1985 je dobil odlikovanje papeškega kaplana z naslovom monsignor. Od leta 1971 je nedeljski duhovni pomočnik v Izoli.

S tem priznanjem bi Cerkev na Slovenskem vsaj delno priznala in nagradila njegov trud in zvestobo.

Predsednik Tiskovnega društva Ognjišče
msgr. Franc Bole

 

Kratek življenjepis Silvestra Čuka

    Video podelitve priznanja. (arhiv škofije Koper)

Silvester Čuk se je rodil 1. januarja 1940 v kraju Lome pri Črnem Vrhu nad Idrijo čevljarju Jožefu in Ivani Čuk. Osnovno šolo in 4 leta nižje gimnazije je obiskoval v Črnem Vrhu, višjo gimnazijo je obiskoval v Ajdovščini (matura 1958) kot gojenec Malega semenišča v Vipavi, bogoslovje pa v Ljubljani. 28. junija 1964 je bil na Sveti Gori pri Gorici posvečen v duhovnika.

Služboval je kot nedeljski pomočnik v Šempetru (1964-5) in Postojni (1965); vikar namestnik v Slivju in Brezovici (1965-66), od leta 1971 je duhovni pomočnik v Izoli.

Kot postojnski kaplan pomočnik je sodeloval pri nastajanju glasila Farno Ognjišče (1965), ki se je pozneje razvilo v revijo Ognjišče in založbo z enakim imenom. Po prometni nesreči in dolgem ter težkem okrevanju je leta 1968 prišel na uredništvo Ognjišča, kjer opravlja službo urednika vse do danes.

Publicistično, prevajalsko in uredniško delo Silvestra Čuka je ogromno. COBISS nam pod njegovim imenom pokaže 833 enot. Od ustanovitve Ognjišča je urejal veliko rubrik in napisal ogromno člankov ter prevedel in uredil več knjig, med njimi tudi več otroških. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in klen jezik.

Naj tukaj omenimo samo nekaj njegovih pomembnejših samostojnih publikacij:

  • Iskalci in pričevalci, o sodobnih spreobrnjencih, Ognjišče 1984.
  • Četrt stoletja naših romanj, ob 25-letnici romanj invalidov na Brezje, Ognjišče 1993.
  • Potujoči pastir sveta, obsežno delo o papeževih potovanjih – izšlo ob obisku Janeza Pavla II. v Sloveniji, Ognjišče 1996.
  • Svetnik za vsak dan, opis svetnika za vsak dan v letu – že prej objavljeno na Radiu Ognjišče, Ognjišče 1999.
  • Zajemi vsak dan, Ognjišče 1986 in Misel za lepši dan, Ognjišče 2001, misli za vsak dan v letu.
  • Misli srca, misli ob nedeljskih evangelijih, založba Vox 2002.

Besedilo je posredoval odgovorni urednik Ognjišča mag. Božo Rustja.