Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Benjamin

Papež Frančišek preseneča

Kako je papež Frančišek govoril o Janezu Pavlu II.

Kako je papež Frančišek govoril o Janezu Pavlu II.Janeza Pavla II. bo za svetnika razglasil papež Frančišek, ki je z njim tudi povezan. Novi svetnik je leta 1992 sedanjega papeža imenoval za škofa, leta 2001 pa ga je uvrstil v kardinalski zbor. Zato navedimo nekaj misli iz pridig takratnega buenosaireškega nadškofa.

»Janez Pavel II. se ni bal, ker je svoje življenje preživel v premišljevanju vstalega Gospoda,« je dejal kardinal Bergoglio 1. maja 2011 v stolnici argentinske prestolnice. Na ta dan je bil papež iz Poljske v Rimu razglašen za blaženega. »Janez Pavel se ni bal in prav zaradi tega je rušil diktature. Pogum, ki nam ga daje Kristusovo vstajenje, mir zaradi tega, ker nam je odpuščeno po Gospodovem usmiljenju, nam jemljeta strah. Naj nam danes v našem srcu odmevajo Jezusove in besede Janeza Pavla: “Ne bojte se”,« je sklenil bodoči papež.

Šest let pred tem, 4. aprila 2005, je buenosaireški nadškof daroval spominsko mašo za dva dni prej umrlim papežem Wojtylom. Med drugim ga je takole označil: »Janez Pavel je bila dosleden Gospodov pričevalec in je bil vedno združen s svojim ljudstvom z vztrajnostjo božjega človeka. Z vztrajnostjo tistega, ki je vsako jutro več ur preživel v molitvi in se tako prepustil, da ga oblikuje Božja moč. Povezanosti ni mogoče kupiti, ni je mogoče proučevati, povezanost negujmo v srcu z molitvijo. Verujem, da moremo o Janezu Pavlu II. reči, da je bil dosleden človek, ker se je pustil oblikovati Božji volji. V času, v katerem potrebujemo bolj pričevalce kot učitelje, je Janez Pavel vse do konca živel prav tako: kot zvest pričevalec,« je dejal takratni buenosaireški nadškof.

Redovnica s svojim petjem navdušila Italijo

Redovnica s svojim petjem navdušila Italijo

Redovnica s svojim petjem navdušila ItalijoSestra uršulinska Cristina Scuccia, doma s Sicilije, ki sedaj deluje v Milanu, ima zelo rada glasbo in petje. Zato se je prijavila na oddajo za talente Voice of Italy in s svojim petjem ‘dvignila na noge’ italijansko javnost. Redovničina izvedba pesmi ameriške zvezdnice Alicie Keys, ki sicer govori o ljubezni, je s tem dobila nov pomen. Iz klasične popularne ljubezenske pesmi se je spremenila v hvalnico posvečenosti Bogu. Video z njenim nastopom, ki kroži po internetu, je navdušil ljudi.

Na vprašanje enega od članov žirije, kaj bo na njen nastop rekel Vatikan, je sestra Cristina odgovorila: »Ne vem, ampak saj nam prav papež Frančišek pravi, naj gremo v svet in evangeliziramo. Da pričujemo, kako Bog ničesar ne jemlje, ampak samo daje.«

Vsa pisma, naslovljena na papeža, dobijo odgovor

Vsa pisma, naslovljena na papeža, dobijo odgovor

Vsa pisma, naslovljena na papeža, dobijo odgovor

V Vatikan vsak dan prispe na tisoče pisem, risb in predmetov, naslovljenih na papeža Frančiška. Pošto, ki pride z vsega sveta, ureja Papeški urad za korespondenco. In kaj je v pismih? Ljudje sprašujejo papeža za nasvet, kako naj nadaljujejo življenje, ko so se znašli na razpotju. Opisujejo nesreče in življenjske drame, ki so jih doživeli. Papežu lahko napišejo tudi pesem, v kateri povedo, da ga imajo radi kot očeta. Sveti oče dobi šal, spleten prav zanj in poslan na naslov, ki ga vsi poznajo: Dom svete Marte, Mesto Vatikan.

Ljudje pri svetem očetu tudi iščejo utehe in prosijo za molitev. Številna pisma opisujejo težave, v katerih so se znašli. Prosijo molitev za svoje otroke in opisujejo svoje ekonomske stiske. Msgr. Gallorini, ki vodi Papeški urad za korespondenco, pravi, da ljudje papežu toliko pišejo, ker mu zaupajo in vidijo v njem človeka, ki razume njihovo stisko in trpljenje. Dodaja, da prošnje za materialno pomoč pošljejo krajevnim karitas, da preverijo, kakšne so resnične potrebe teh ljudi.

In kaj je prva naloga urada? Da številna pisma najprej razporedi po jezikih, kajti pošiljke prihajajo s celega sveta.

Božo Rustja

Milijonarji dobrote

Vaše darove porabimo za misijone in za potrebe doma. Za leto 2025 znaša mesečni prispevek 1 € na mesec ali 12 € za celo leto. Navedite župnijo, v katero bomo prišteli vaš dar, in naslov ali geslo.

PRISPEVKE ZA MILIJONARJE DOBROTE NAKAZUJTE NA TRR: 10100-0000022305.

{loadposition modmilijonar}

Milijonarji dobrote imajo dolgo zgodovino. Morda so jo izgubili iz spomina tudi najstarejši naročniki Ognjišča, zato se mi zdi potrebno, da jo na kratko obnovimo. Na uredništvu Ognjišča smo od vsega začetka iskali primeren način, kako bi naše bralce spodbudili za “dobra dela”, brez katerih ni pravega krščanstva. Po vojni je bila vsaka organizirana dobrodelnost Cerkve strogo prepovedana. Pozneje je celo izšel poseben zakon o Pravnem položaju verskih skupnosti, ki je “verskim skupnostim” izrečno prepovedoval zbiranje denarnih sredstev in blaga za pomoči potrebne. V Ognjišču smo že septembra 1967 (tretje leto izhajanja) odprli Poštni predal dobrote. V njem smo spodbudili bralce, da bi si dopisovali z bolniki in invalidi, dajali svoj prispevek v Sklad škofa Antona Vovka in za tiste, ki si ne morejo plačati Ognjišča (misijonarji, bolniki, upokojenci). Objavljali smo pisma darovalcev in obdarovanih. Tako se je spletla vedno bolj gosta mreža dobrodelnosti. V okviru te rubrike je nastala pobuda za Romanje invalidov in bolnikov na Brezje (1968), pa tudi denarna pomoč, ki smo jo posredovali revnim in misijonarjem. Nabavili smo kombi za zbiranje in razvoz obleke in pohištva. To seveda ni ostalo brez posledic in represije s strani državnih organov. Zasliševanja in pritiski so dosegli višek leta 1974, ko je bila hišna preiskava na uredništvu in so nam odvzeli potne liste (meni za tri leta). Kljub temu pa smo vztrajali, saj je krščanstvo brez dobrodelnosti mrtvo.

Po osamosvojitvi Slovenije se je ustanovil Karitas, mi pa smo ohranili Milijonarje dobrote, ker so bili mnogi navezani na to obliko darovanja. Danes v evrih niso več “milijonarji”, ampak tisoči. Ohranjamo pa ta naslov, kajti pred Bogom je vsak dar, tudi majhen in dan iz srca (dar uboge vdove v evangeliju), vreden več kot vsi milijoni.

Ne pišemo imen darovalcev, ampak njihove župnije in seštevamo število Milijonarjev dobrote v posamezni župniji ter to objavimo. Mesečni prispevek znaša 0,50 €, letni 6,00 €. Kako so uporabljeni ti darovi? Imamo seznam nekaj sto potrebnih posameznikov ali družin. Za vsak posamezni slučaj se posvetujemo z župnikom ali z župnijsko Karitas. Nekatere podpiramo mesečno – vsote niso velike – nekatere pa le ob praznikih ali posebnih prilikah. Večji del zbranega denarja pošiljamo misijonarjem za njihove župnijske (misijonske) potrebe, posebno če gradijo cerkev, šolo … To so slovenski misijonarji, s katerimi se dogovorimo, ko so doma na obisku, ali po pošti. V tem času stiske seveda dobimo več prošenj kot pa imamo možnosti za pomoč (ko smo se posvetovali z župnikom ali odgovornim pri Karitasu). Zbranega denarja ni prav veliko, okrog 6.500 € mesečno. Za tiste, ki so v stiski, pa je vsaka pomoč dragocena.

1404-094a

Katera pot je prava?

1404-094aDružba individualistov, ki tekmuje za boljši rezultat na maturi, za prosta mesta na fakulteti, za delovna mesta in boljšo plačo, za boljši avto in več denarja, za boljši status v družbi … To je merilo uspeha današnjega časa. Koliko si dosegel, koliko imaš pod palcem, kolikokrat se pojaviš v medijih … Pa je to res merilo uspeha?

Zadnje razprave o primerjavi šol, njihovih uspehih in merjenjih so nama dale misliti – kaj se v današnjem času pravzaprav kaže kot uspeh?

1404-069e copy

Dvorec Trebnik

1404-069e copy

Gotovo je kdo najprej pomislil, da bo govora o zgodovini dvorca, plemičih, sobanah, notranji opremi itd., vendar se je zmotil. Govorili bomo namreč o kozmetiki, kremah, mazilih, oljih in vsem, kar je povezano s kozmetično linijo Dvorec Trebnik, ki nastaja v istoimenskem dvorcu. Glede na okrepljeno zavest ljudi, da želijo čim bolj naravne proizvode na vseh ravneh, sem se odpravil pogledat, kako nastaja njihova naravna kozmetika.

1404-068e 1404-069f
1404-054a

Edita Malnar Cetinski

1404-054aVoditeljica in urednica oddaje Prava ideja na RTV Sloveniji je leta 2008 začela tlakovati pot eni bolj priljubljenih oddaj pri nas. Ob tem je tudi sama morala imeti malce podjetniške žilice, da je takrat uspela s trdno vero, da tako oddajo rabimo, prepričati vodstvo RTV Slovenije, da je oddajo uvrstila na program.

Tako kot njeni gostje tudi sama izžareva energijo in zanos, kako širiti dobre novice, kako vzpodbujati in deliti prave vzglede.

1404-046a

Pavlina Pajkova (1854-1901)

»Ime Pavlina Pajk je blagovna znamka slovenskega ženskega romana,« je zapisal Miran Hladnik (v knjigi Pozabljena polovica – o ustvarjalnih ženskah na Slovenskem). »Ta žanr opredeljujejo naslednje zakonitosti: glavna oseba je mlada, lepa in sirotna gospodična, katere položaj spominja na Pepelko, zavezana je visokim moralnim standardom, nikoli ne prelomi dane besede, nerazrešljive čustvene zagate pa se praviloma razrešijo v bolezni. Ljubezenska razmerja se pogosto spletejo v trikotnik, ki se nazadnje srečno razdre v korist poroke.« Kot pisateljica je bila izredno plodovita in v tem pogledu se je z njo lahko kosalo le malo moških.1404-046a

Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Literarni zgodovinar Anton Slodnjak je priznal njen pisateljski talent, ki bi se lahko lepo razvil ob razumnem mentorju. France Koblar je pravično presodil pomanjkljivosti in odlike njenega pisanja in priznava: »Kot zastopnica družinske in zlasti ženske povesti si je s svojo vztrajnostjo in precejšnjo oblikovalno močjo utrdila svojstveno mesto v našem slovstvu.«

1404-045a

Muzej Žiri

Varuhi kulturne dediščine

Prvega od dveh muzejev, ki ju povezuje načrt (O)živela kultura – Muzej Železniki, smo vam predstavili v 2. številki letošnjega Ognjišča. Tokrat je na vrsti Muzej Žiri. Njegovi začetki segajo v leto 1970, torej je leto dni mlajši kot muzej v Železnikih. Leta 1970 je bil v Žireh ustanovljen pododbor Muzejskega društva Škofja Loka iz katerega se je leta 1975 rodilo samostojno Muzejsko društvo Žiri.

1404-045a

Ustanovnim članom so pri postavitvah štirih stalnih zbirk pomagali strokovnjaki iz Loškega muzeja. Tako postavljene razstave (galerija s stalno zbirko žirovskih slikarjev, narodnoosvobodilna zbirka, čevljarska in klekljarska zbirka) so bile na ogled do začasnega zaprtja muzeja zaradi gradbenih del.

Muzej še vedno domuje v prenovljeni Stari šoli, v nekdanjem kmečkem dvorcu iz 17. stoletja. Podobo enonadstropne baročne stavbe z lepo obdelanim pročeljem in notranjostjo je dobil na začetku 19. stoletja. Po letu 1865 je bil dvorec preurejen v šolo, ki je tu delovala do 1. svetovne vojne, po drugi svetovni vojni pa je bil dvignjen za eno nadstropje. Tako je nekoč staro vaško jedro pomembno stičišče članov Muzejskega društva Žiri, ki je tudi varuh muzeja. Deluje ob podpori občine Žiri.

1404-046-007

1404-030d

Kardinal Loris Capovilla

No, če je slabega zdravja, naj pride k meni in bo umrl z mano.

— Kardinal Loris Capovilla

 

»Morate mi oprostiti mojo globoko, neustavljivo ganjenost,« je dejal 98-letni nadškof Loris Francesco Capovilla, ko mu je kardinal Angelo Sodano, dekan kardinalskega zbora, kot poslanec papeža Frančiška 1. marca 2014 izročil škrlatni kardinalski biret in prstan. Za kardinala ga je imenoval papež Frančišek 12. januarja skupaj z drugimi osemnajstimi nadškofi in škofi, katerim je kardinalska znamenja podelil 22. februarja v baziliki sv. Petra v Rimu. »Vsem, ki so mi po papeževi razglasitvi 12. januarja izkazali pozornost, sem poslal nekaj vrstic. Napisal sem jim: “Ubogi sobojevnik Janeza XXIII. bom po sklepu papeža Frančiška pridružen kardinalskemu zboru. Prav dobro se zavedam svoje majhnosti in me je strah. Ljubeznive in evangeljske besede služabnikov Cerkve, pred katerimi se počutim kot kobilica, med opogumljajo in tolažijo. Prosim, da molite zame. Jaz bom molil za vas. Nazadnje vas vse kleče prosim, da me blagoslovite.”« Za kardinala je bil povišan, ker je “vse svoje življenje zvesto služil Cerkvi”, kot je dejal papež Frančišek.1404-030d