Avtor: Benjamin

Skupina britanskih katoličanov je pripravila molitev za beatifikacijo (razglasitev za blaženega) znanega pisatelja Johna Ronalda Tolkiena, pisca priljubljenih domišljijskih knjig Gospodar prstanov in Hobit. Molitev je predala v roke škofu mesta Plymuth, da bi jo cerkvene oblasti odobrile. Gre za prvi korak za morebitni začetek postopka za beatifikacijo tega pisatelja in vernega katoličana, ki je svojo vero oznanjeval s svojimi popularnimi in priljubljenimi pripovedmi.

John Tolkien je bil profesor na Oksfordski univerzi. Kmalu po zgodnji očetovi smrti je bil skupaj z bratom in materjo krščen v katoliški Cerkvi, prej so bili anglikanci. Njegov brat je postal katoliški duhovnik. Celo njegovo življenje je bilo povezano s Cerkvijo. Tako je vzgajal tudi svoje otroke in tudi njegov sin John je postal duhovnik. Kot katoličan je deloval v sekulariziranem okolju angleške univerze in tako pripomogel k spreobrnjenju, C.S. Lewisa, svojega prijatelja in znanega pisca duhovnih knjig ter knjig zgodb (Zgodbe iz Narnije).

Kakšen katoličan je bil Tolkien, naj nam spregovori pismo o obhajilu, ki ga je pisal sinu: »Iz temine svojega življenja postavljam pred vas edino veliko stvar, ki jo je treba ljubiti na zemlji: presveti zakrament. … Edino zdravilo proti pešanju vere je obhajilo. Zakrament ne deluje popolno in stalno v vsakomer od nas. Kot v veri, sta potrebni vztrajnost in izkušnja. Največji učinek ima pogostnost. Sedemkrat na teden bolje hrani kot sedemkrat ob razmikih. Prav tako bi kot vajo priporočil to (toda, joj, za to je prelahko najti priložnost): prejmite sveto obhajilo v okoliščinah, ki so proti vašemu okusu. Izberite nerazumljivega in žlobudravega duhovnika, ali oholega in neotesanega patra; gnečo v cerkvi, nevzgojene otroke: od onih, ki kričijo, in onih, ki so proizvod katoliških šol in ki v trenutku, ko odprejo tabernakelj, sedijo in zehajo, razgaljeno in umazano mladež, ženske v hlačah z razpuščenimi lasmi in nepokrite (včasih so žene pri obhajilu bile pokrite, Op. B.R. ). Pojdite k obhajilu z njimi (in molite zanje). To bo enako (ali celo boljše) kot maša, ki jo je daroval vidno svet človek in pri kateri je bilo nekaj pobožnih in spodobnih ljudi. To ne more biti huje od gneče pri čudežu, ko je Jezus nasitil pet tisoč ljudi – s čemer je Gospod napovedal hrano, ki jo bo dal.«

Božo Rustja

Samo enega znanstvenika so v zgodovini imenovali ikona ateizma. To je bil Anthony Flew, profesor filozofije na svetovno znanih univerzah in pisec številnih knjig, v katerih je zagovarjal stališče, da ni Boga. Najbolj znana knjiga Bog in filozofija je doživela veliko izdaj. Znani profesor je bil vzornik številnim ateistom, tudi številnim klubov nevernikov.

Na enem izmed pogovorov z vernim znanstvenikom je dr. Flew zagovarjal znane ateistične argumente, dokler mu nasprotna stran ni postavila dveh vprašanj:

(prvo vprašanje): »V rokah držim Sveto pismo, kje je nastala ta knjiga?«

Dr. Flew: »V tiskarni, seveda.«

Verni znanstvenik je nato nadaljeval: »V tej knjigi je veliko informacij, kar pomeni, da je knjiga nastala v pisateljevem razumu, ne pa v tiskarni. Se strinjate?«

Dr. Flew: »Da, imate prav. Knjiga je nastala v pisateljevem razumu.«

Sledilo je drugo vprašanje, na katerega znani znanstvenik ni znal odgovoriti: »Gospod Flew, ker imajo vsi živi organizmi v sebi zelo zapletene informacije, zapise v genih, v čigavi pameti je nastala ta informacija?«

Dolgotrajen molk je bil pravi šok za njegove ateistične simpatizerje in so zato temo pogovora spremenili in vprašanje je ostalo brez odgovora.

Devet mesecev po razpravi je dr. Flew razmišljal o vprašanju, ki mu ni vedel odgovora. Vedno se je držal svojega načela: Moramo upoštevati dejstva, ne glede, kam nas peljejo. In tako so dejstva znanega ateista privedla do sklepa, ki ga je predstavil na tiskovni konferenci in je izzvala pravi potres med znanstveniki. Pred številnimi kamerami je namreč dr. Flew izjavil: »To konferenco sem sklical, da vas obvestim, da sem postal veren. Pod pritiskom jasnih in nedvomnih znanstvenih dejstev sem moral sprejeti dejstvo, da Bog obstaja. V novi izdaji moje knjige Bog in filozofija bo pisalo, da so vsa moja dosedanja dela premagana.«

Sledil je silen šok. Številni ateisti tega preprosto niso mogli verjeti. Ko so mediji objavili to novico, se je sprožil pravi plaz komentarjev, da Flew ni tako mislil, in da so slabo navedli njegovo izjavo. In takrat je dr. Flew spet šel pred kamere in znova potrdil svoje trdno prepričanje, da Bog biva in da je to znanstveno dejstvo. In ker so še vedno govorili, da so nekateri verski fanatiki napačno razlagali njegove besede, je tokrat Flew sklenil napisati avtobiografsko knjigo Priznam: Bog biva! – Kako je najbolj pravoveren svetovni ateist spremenil svoje stališče. V njej opisuje svoje odraščanje v verski družini, svoj prehod v ateizem, pod vplivom ateistične literature in dolgoletno delo univerzitetnega profesorja in velikega pospeševalca ateizma v svetu. Sledil je popoln preobrat pod vplivom jasnih znanstvenih dejstev.

Božo Rustja

Poluradno vatikansko glasilo L’Osservatore Romano je objavilo recenzijo novega albuma ameriškega rokerja Brucea Springsteena in tako spomnilo na ‘katoliške korenine’ enega najvažnejših ameriških rock pevcev v zgodovini. Nov album High Hopes vsebuje, podobno kakor tudi prejšnja dela, številne reference na Sveto pismo in krščanski nauk. »To ni nič novega, kakor to dobro vedo njegovi oboževalci, ki so se že navadili, da v pesmih svojega priljubljenega pevca slišijo odmev njegovih katoliških korenin,« piše vatikanski poluradnik. Spominja tudi, kako so verske prvine v Springsteenovi glasbi številni že zdavnaj prepoznali. Tako na dveh univerzah (New Brunswick v ZDA in Gregorjana v Rimu) že poučujejo ‘Springsteenovo teologijo’, kjer študentje poslušajo predavanja o verskih motivih v pevčevi glasbi.

Po pisanju časnika Springsteen kaže, kako rock ‘n’ roll glasba ni nujno satanistična. Med legendo iz New Jerseyja in papežem Frančiškom je veliko podobnosti. Pevec že več desetletij prepeva o življenju v predelih, ki jih je papež imenoval “bivanjsko obrobje Amerike”.

Navdušenje katoliških teologov nad ameriškim rokerjem traja že dlje časa. Antonio Spadaro, glavni urednik jezuitskega mesečnika Civiltá Catolica, ki je pred kratkim objavil dolg pogovor s papežem, je napisal članek pod naslovom Vstajenje. To je bilo v času, ko je Springsteen objavil morda svoj ‘najbolj katoliški’ album The Rising, ki govori o tragediji terorističnega napada 11. septembra. Naslovna pesem govori o newyorškem gasilcu, ki ob napadu na svetovni trgovinski center “nosi križ svojega poklica” in se vzpenja na goreča stolpa. Zadnje, kar pred smrtjo vidi, je njegova žena z imenom Marija (ime, ki ga pevec pogosto uporablja v svojih pesmih), obkrožena “s svetimi podobami svojih otrok”. Pesem opisujejo kot ultimativno “ameriško vstajenjsko pesem po 11. septembru”. Zadnja pesem albuma My City of Ruins (Moje mesto v ruševinah) poje o porušenem mestu, ki se mora dvigniti iz ruševin. Vrh doseže v prizoru sklenjenih rok, ki prosijo za moč, vero in ljubezen. Prizor je odpet v ‘gospel’ slogu.

Nad papežem Frančiškom so navdušeni številni ljudje. Nekateri od njega pričakujejo revolucijo v Cerkvi. »Papež Frančišek ne želi reformirati vere, ampak vernike. Pod njegovim vodstvom Cerkve ne čaka nikakršna revolucija,« pa so besede nadškofa Georga Gänsweina, prefekta Papeške hiše in osebnega tajnika papeža Benedikta XVI , ki jih je izrekel v pogovoru za bavarsko televizijo.

»Pri srečanjih ne dela nikakršne razlike med politiki, dostojanstveniki ali navadnimi ljudmi. Ima velik dar vzpostavljanja prisrčnih odnosov in s komunikacijo takoj razbije led, tako da strah in trema takoj izgineta,« so še besede nadškofa Gänsweina. Dodaja še, da je papež iz Argentine človek “velikih potez, katerim sledijo vsebinske spremembe”. Anglikanski primas Justin Welby (57), canterburyjski nadškof pa je za Britansko televizijo BBC dejal, da je Papež Frančišek izreden človek in je zanj osebnost leta 2013. »Katoliško Cerkev želi prenoviti s svojim zgledom,« je še dejal canterburyjski nadškof, ki od februarja vodi anglikansko skupnost, ki šteje približno 80 milijonov članov.