Avtor: marko

Zadnji dan januarja se spominjamo sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družbe in Hčera Marije Pomočnice. Njega je sv. Janez Pavel II., velik prijatelj mladih, imenoval ‘genij srca’ ter ‘oče in učitelj mladine’. Don Bosko ni napisal nobenega vzgojnega priročnika, pa vendar lahko govorimo o njegovem posebnem vzgojnem sistemu, ki temelji na brezmejni ljubezni do mladih in zaupanju v dobroto, ki je v njih.. Poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o mladosti, …

MLADOST

Do starejšega moža ne bodi trd. Opominjaj ga kakor očeta, mlajše pa kakor brate, starejše ženske kakor matere, mlajše kakor sestre, in sicer z vso čistostjo. (1 Tim 5,1-2)

Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)

Kdor ima mladino, temu pripada prihodnost. Kakršen cvet, tak največkrat tudi sad; kakršna setev, taka največkrat tudi žetev. (sv. Peter Kanizij)

Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev. (bl. Anton Martin Slomšek)

Mladi, napolnite vaše življenjsko okolje z veseljem in navdušenjem, ki sta tipična za vaša leta, da svet in zgodovino preplavite z veseljem, ki prihaja iz evangelija, iz srečanja z Osebo: Jezusom, ki vas je očaral in vas pritegnil, da ostajate z Njim. (papež Frančišek)

Bog je mlad in vsak mlad človek naj bi v svet prinašal nekaj te večne Božje mladosti, novosti. (Egon Kapellari)

Mladi so bolj dosledni: najprej hočejo vedeti, čemu živijo in šele potem, kako naj živijo. (Michel Quoist)

Tragika mladega človeka je v tem, da sanja samo o velikih in slavnih nalogah, mora pa živeti sredi samih malenkosti. Življenje pa zaradi sanj ne postane drugačno. (Stanko Cajnkar)

Porazno vpliva na mladega človeka neskladnost med ideali in življenjem tistih, ki bi mu morali dajati najlepše zglede. (Anton Trstenjak)

Mlad človek se odzove, ko je osebno nagovorjen, ko sliši, da nekdo njegovo ime izgovarja z resnobo in spoštovanjem do njegove skrivnosti, ki jo je Bog vanj položil. (Vinko Kobal)

Dokler smo mladi, veljajo vse naše misli ljubezni pozneje pa vsa naša ljubezen velja mislim. (Albert Einstein)

Ostal boš mlad, dokler boš sprejemljiv za dobro, lepo, veliko, sprejemljiv za glas narave, človeka in Neskončnega. (Douglas McArthur)

Mladega rodu danes nihče več ne vzgaja k odpovedovanju. V preteklosti taka vzgoja niti ni bila potrebna, saj so bili starši revni, bilo je veliko otrok. (Pavel Kogej)

Domišlja si mladi rod in je mnenja, / da svet se z njegovim rojstvom začenja. (Johann Wolfgang Goethe)

Nikar ne verujete tistim, ki vam govorijo, da je mladost ustvarjena za uživanje – ustvarjena je za junaštvo. (Paul Claudel)

V mladosti se zgledujemo po odraslih, da bi postali modri. V zrelih letih pa se zgledujemo po otrocih, da bi bili srečni. (Peter Rosegger)

V mladosti se učimo, v starosti razumemo. (Maria von Ebner-Eschenbach)

Jaz sem nekoč bil mlad, ti pa še nisi bil star, torej imam nekaj več kot ti – je rekel starec mladeniču. (Gerhard Hauptmann)

Vse, kar se postara, je bilo najprej mlado. Upognjena ženica je bila nekoč cvetoče dekle. “Kaj napravi deklica, da postane babica?” Pesnik domiselno nadaljuje: “Malo počaka.” (Berta Golob)

April in maj dajeta moko za vse leto. (španski pregovor)

Upogni drevo, dokler je še mlado. (nemški pregovor)

Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar zmore in starost zmogla vse, kar zna. (burmanski pregovor)

Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi. (slovenski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

Nekoč je šel kmet skozi gozd in našel majhnega orla, ležečega na zemlji. Bil je ranjen in je umiral. Pobral ga je in ga odnesel domov. Redil ga je v kokošnjaku z drugimi piščanci. Orlič se je hitro navadil jesti piščančjo hrano in se obnašati kot piščanec.
Čez dolgo časa je v tisti kraj prišel poznavalec ptičev in videl, kako orlic je zrnje in črve ter živi na kmetiji. Ves presenečen je rekel kmetu:
»Kako to, da rediš orlica s piščanci v kokošnjaku? Orel je kralj ptic. Ustvarjen je za letenje, ne pa, da živi na kmetiji in je skupaj s piščanci!«
Kmet je odgovoril: »Kaj drugega bi mogel storiti? Našel sem ga, ko je bil zelo majhen. Prinesel sem ga sem in ga imel v kokošnjaku. Videti je bilo, da je kar zadovoljen s tem, da je eden izmed piščancev.«
Poznavalec ptičev je rekel: »Dragi moj prijatelj, zmotil si se. Orel je orel. Naučiti ga moramo leteti. Prebuditi moči, ki so v njem, in dobre lastnosti, ki jih ima. Samo ko jih bo v polnosti uporabljal, bo našel srečo in popolno uresničitev.«
Poznavalec je takoj vzel orlica v roke in ga poskušal naučiti letenja. Toda zaman. Orlič ni hotel niti razpreti kril. Bal se je leteti. Saj ni niti vedel, kako bi lahko letel!
Spet je ptičeslovec dvignil orla s tal. Tokrat ga je držal visoko nad glavo. Potrpežljivo mu je govoril: »Pripadaš nebu, poglej proti nebu, kvišku poglej, daj, razprostri krila, začni leteti.«
Orlic je bil zmeden in prestrašen. Ko je videl, kako piščanci nabirajo hrano po zemlji, je z vso težo padel na tla in se jim pridružil.
Toda poznavalec ptičev ni obupal. Vedel je, da v prsih te ptice bije orlovo srce, ki utripa za svobodo in teži po njej.
Drugi dan je mož vzel orlica in šel z njim na vrh bližnje gore ter začel prestrašenega ptiča spodbujati.
»Poleti, poleti, dragi orlič. Razprostri krila. Povzpni se na višave. Pozabi družbo piščancev. Zleti, zleti!«
Vrgel je ptiča kvišku.
Toda orlič se je zbal samega sebe in višave, zbal se je svoje velikosti. Strah in trepet sta pripomogla, da je padel na tla.
Čeprav je bil na vrhu gore, je še vedno gledal na kmetijo v dolini.
Ptičeslovec je videl, da se je orliču zasvetilo oko, ko mu je rekel:
»Ne pozabi, da nisi piščanec! Orel si! Lahko letiš. Tvoja domovina je nebo. Višine te kličejo. Nisi namenjen za zemljo. Razprostri krila in poleti!«
Končno se je orlič začel veseliti. Navdušenje se je dotaknilo najprej kril.
Prišlo je do njegovega srca. Naenkrat je vztrepetal. Nekaj se je zbudilo v njegovi duši. Počasi je razširil krila in zamahnil z njimi.
Končno se je odtrgal od zemlje in začel leteti. Oči je usmeril k sijočemu soncu. Čedalje hitreje in vedno više se je dvigal. Dosegel je neskončne višine neba!

Orlič je imel v sebi sposobnosti, ki se jih ni zavedal. Koliko sposobnosti za dobro nosimo mi v sebi, pa jih ne uresničimo! Kolikokrat smo podobni kokošim, ki brskajo po zemlji, in pozabljamo, da smo ustvarjeni, da bi poleteli v višine in se približali Bogu.
Orlu je ptičeslovec pokazal sposobnosti, ki jih nosi v sebi. Ali znamo mi drugim pokazati sposobnosti, dobre lastnosti, ki jih nosijo v sebi in jim jih pomagamo uresničiti?.

RUSTJA, Božo (izbor). Zgodbe za mlade.Ilustracije Mladen Mrčela. Koper: Ognjišče, 2011, str. 13–15.