Skip to main content

Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.(Erich Maria Remarque)

Avtor: marko

Knjižna ponudba Ognjišča pomlad 2019

Napisal marko na . Objavljeno v Posebne ponudbe.

Knjizna ponudba pomlad 2019 3DGotovo ste opazili, da je majski številki Ognjišča 2019 dodan katalog z novostmi naše založbe, ki smo jih pripravili v zadnjih mesecih … predstavljamo pa vam tudi nekaj knjig in predmetov, ki so primerni kot darilo ob prejemu zakramentov krsta, obhajila in birme … pa tudi za poroko imamo nekaj primernih daril.
Na prvih in zadnjih straneh kataloga so predstavljene nekatere novosti naše založbe, vmes pa je po šest strani namenjenih vsakemu od treh zakramentov uvajanja: najprej najmlajšim in darilom ob rojstvu in krstu, potem je na vrsti še ponudba za prvoobhajance in birmance … na dveh straneh pa so tudi zanimiva darila ob poročnem slavju …

Prelistajte Knjižno ponudbo Ognjišča za pomlad 2019 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

Ob zakramentih vam ponujamo predvsem knjige, saj smo prepričani, da je prav knjiga najboljše darilo, no, v naši ponudbi imamo tudi druge predmete (sveče, križe, obeske, ploščice, čestitke, slike, okvirje, vabila, darilne vrečke …), ki so lahko več kot darila, so lahko drag spomin, ki bo v obdarovancu spodbudil rast vere.
Posebej predstavljamo vnaprej izbrana in pripravljena darila (komplete) za sveti krst, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. Gre za pripravljena darila, v katerih je knjiga in nekaj različnih spominkov. Vse pa je v lični darilni škatli. Prednost teh kompletov je tudi ta, da jih dobite po ugodnejši ceni.
Izbrano darilo: komplet za sveti krst: knjižica v obliki blazine (Hvala za mehko blazino), zapestnica – rožni venček (po izbiri moder ali roza), križ z molitvijo Sveti angel – vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za prvo sveto obhajilo: knjiga Sveto pismo v zgodbah (darilna izdaja), križ – spomin na prvo sveto obhajilo s posvetilom, desetka z lesenimi jagodami, mali angelček – vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za sveto birmo: knjiga Sveto pismo v zgodbah, Youcat – molitvenik za mlade, križ spomin na sveto birmo s posvetilom, verižica z izrezanim golobčkom – vse v darilni škatli

V priloženi ponudbi lahko vsakdo najde in izbere nekaj zase; v nadaljevanju pa navajamo večino izdaj, za mnoge med njimi lahko najdete podrobnejše predstavitve tudi na naši spletni strani … (klik na povezavo)

SVETI KRST
Prva novost je kartonka Ročno Sveto pismo (Vrstica za spomin), tu je še Darilna izdaja Krstnega Svetega pisma … pa Krstno sveto pismo v modri in roza izdaji, tri knjižice v lični darilni škatli Darilo ob krstu – mlajša sestrica knjige Krstno darilo: tri knjižice v darilni škatli (več o knjižicah), imamo tudi knjižico Grem k maši …, pa Svetopisemske zgodbe za najmlajše … Sveto pismo v torbici; kartonko Moja prva knjiga o Bogu, štiri pobarvanke Jezusove prilike (o sejalcu, o usmiljenem Samarijanu, o izgubljeni ovci in o dobrem očetu) … zelo zanimiva je Velika svetopisemska pobarvanka, Svetopisemski delovni zvezek, dve pobarvanki (Pastirica Urška in Škof Baraga); nekaj knjig ima tudi dodatne popuste: knjiga Raziskuj Sveto pismo (20 % popusta), štiri knjižice Božji darovi zame (30 % popusta), … otrokom se je zelo priljubilo nekaj posebnih izdaj: Noetova barka, ki prinaša tudi 28 živali iz kartona, pa Medvedkovo Sveto pismo (oblečeno v “medvedjo kožo”), Sveti angel iz blaga (za najmlajše), v naši ponudbi pa lahko najdete še križe, ploščice z Marijino podobo, s podobo angela, krstne sveče, krstne srajčke, čestitke ob rojstvu, barvice …

PRVO SVETO OBHAJILO
Pri obhajilu naj spomnimo najprej na knjigo Angel varuh (moj zvesti prijatelj) in Dolgčas pri maši …na zalogi je tudi Prvoobhajilno Sveto pismo …  imamo pa tudi posebno darilno izdajo Svetega pisma v zgodbah. Zaradi bele barve platnic je zelo primerna za prvoobhajilno darilo (zdaj tudi z 20 % popusta).  Lepo prvoobhajilno darilo je tudi knjiga Kruh in vino smo prinesli, pa Velika svetopisemska pobarvanka, kot priprava na spoved je zelo pomembna knjiga Tudi jaz hodim k spovedi, zanaimiv je tudi Prvoobhajanski album, slikanica Moje prve molitve, morda pri hiši še nimate Kratkega Svetega pisma v slikah (več kot 160 tisoč prodanih izvodov) … naročite lahko tudi Svetopisemske domine, evharistične križe, vseh vrst in oblik (tudi s posvetilom), tu so še okvirji za slike, pa križci na verižici, skodelice, vabila, voščilnice … Omenimo tudi odlično ponudbo risank na DVD-jih Velikani vere (devet sinhroniziranih risank za samo 49 €)

SVETA BIRMA
Med novostmi naj spomnimo na knjigo Bog je … prav zares (namenjena je mladim, bo pa v duhovno korist tudi odraslim), zelo iskana je tudi Zakladnica modrosti (Zbirka Za luč in moč) in njena “sestrica” Zakladnica molitve. Pri birmanskih darilih seveda ne moremo mimo različnih izdaj Youcata – Katekizma za mlade, ne smemo pa pozabiti tudi drugih zelo priljubljenih Youcat izdaj: Youcat za birmo in posebej za birmanske voditelje … zelo iskan je tudi Youcat Molitvenik za mlade, pa Youcat spoved …  nazadnje je v zbirki izšel Docat (družbeni nauk Cerkve), ki je res dobro darilo za birmo. Tu je še posebna revija Rad te-se imam, ki obravnava teme, zanimive za najstnike.

Še nekaj predstavitev novih izdaj iz ponudbe

 

 

Knjižna ponudba Ognjišča pomlad 2020

Napisal marko na . Objavljeno v Posebne ponudbe.

Knjizna ponudba pomlad 2019 3DMorda ste opazili, da z majsko številko Ognjišča niste prejeli tudi obljubljenega Kataloga naših novosti in predlogov za obdarovanje (Knjižna ponudba – pomlad 2020). Ker v tem trenutku še ne kaže, da bi lahko začeli podeljevati zakramente (zlasti birmo), smo izid kataloga odložili.

Zato vas vabimo, da si katalog ogledate na naši spletni strani, ga listate in ko najdete kaj zanimivega, se lahko takoj (s klikom na naslov, sliko knjige, predmeta … kjer je možnosti izbire več – na šifro) preselite v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/ – in nakupujete  Vabimo vas, da tudi tistim, ki nimajo dostopa do spleta ali se na njem ne znajdejo, pomagate pri dostopu do kataloga.

Katalog bomo izdali tuidi v tiskani obliki, ko se bodo razmere umirile.Tudi v majskem Ognjišču 2020 je na straneh 48-49 nekaj knjig in predmetov, ki so primerni kot darilo ob prejemu zakramentov krsta, obhajila in birme … pa tudi za poroko imamo nekaj primernih daril.

PRELISTAJTE KNJIŽNO PONUDBO OGNJIŠČA za POMLAD 2020 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

 

 

ŠE NEKAJ  POVEZAV V KNJIGARNO (ne da bi listali katalog)

Ob zakramentih vam ponujamo predvsem knjige, saj smo prepričani, da je prav knjiga najboljše darilo, no, v naši ponudbi imamo tudi druge predmete (sveče, križe, obeske, ploščice, čestitke, slike, okvirje, vabila, darilne vrečke …), ki so lahko več kot darila, so lahko drag spomin, ki bo v obdarovancu spodbudil rast vere.
Posebej predstavljamo vnaprej izbrana in pripravljena darila (komplete) za sveti krst, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. Gre za pripravljena darila, v katerih je knjiga in nekaj različnih spominkov. Vse pa je v lični darilni škatli. Prednost teh kompletov je tudi ta, da jih dobite po ugodnejši ceni.
Izbrano darilo: komplet za sveti krst: knjižica v obliki blazine (Hvala za mehko blazino), zapestnica – rožni venček (po izbiri moder ali roza), križ z molitvijo Sveti angel – vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za prvo sveto obhajilo: knjiga Sveto pismo v zgodbah (darilna izdaja), križ – spomin na prvo sveto obhajilo s posvetilom, desetka z lesenimi jagodami, mali angelček – vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za sveto birmo: knjiga Sveto pismo v zgodbah, Youcat – molitvenik za mlade, križ spomin na sveto birmo s posvetilom, verižica z izrezanim golobčkom – vse v darilni škatli

V priloženi ponudbi lahko vsakdo najde in izbere nekaj zase; v nadaljevanju pa navajamo večino izdaj, za mnoge med njimi lahko najdete podrobnejše predstavitve tudi na naši spletni strani … (klik na povezavo)

SVETI KRST
Prva novost je kartonka Ročno Sveto pismo (Vrstica za spomin), tu je še Darilna izdaja Krstnega Svetega pisma … pa Krstno sveto pismo v modri in roza izdaji, tri knjižice v lični darilni škatli Darilo ob krstu – mlajša sestrica knjige Krstno darilo: tri knjižice v darilni škatli (več o knjižicah), imamo tudi knjižico Grem k maši …, pa Svetopisemske zgodbe za najmlajše … Sveto pismo v torbici; kartonko Moja prva knjiga o Bogu, štiri pobarvanke Jezusove prilike (o sejalcu, o usmiljenem Samarijanu, o izgubljeni ovci in o dobrem očetu) … zelo zanimiva je Velika svetopisemska pobarvanka, Svetopisemski delovni zvezek, dve pobarvanki (Pastirica Urška in Škof Baraga); nekaj knjig ima tudi dodatne popuste: knjiga Raziskuj Sveto pismo (20 % popusta), štiri knjižice Božji darovi zame (30 % popusta), … otrokom se je zelo priljubilo nekaj posebnih izdaj: Noetova barka, ki prinaša tudi 28 živali iz kartona, pa Medvedkovo Sveto pismo (oblečeno v “medvedjo kožo”), Sveti angel iz blaga (za najmlajše), v naši ponudbi pa lahko najdete še križe, ploščice z Marijino podobo, s podobo angela, krstne sveče, krstne srajčke, čestitke ob rojstvu, barvice …

PRVO SVETO OBHAJILO
Pri obhajilu naj spomnimo najprej na knjigo Angel varuh (moj zvesti prijatelj) in Dolgčas pri maši …na zalogi je tudi Prvoobhajilno Sveto pismo …  imamo pa tudi posebno darilno izdajo Svetega pisma v zgodbah. Zaradi bele barve platnic je zelo primerna za prvoobhajilno darilo (zdaj tudi z 20 % popusta).  Lepo prvoobhajilno darilo je tudi knjiga Kruh in vino smo prinesli, pa Velika svetopisemska pobarvanka, kot priprava na spoved je zelo pomembna knjiga Tudi jaz hodim k spovedi, zanaimiv je tudi Prvoobhajanski album, slikanica Moje prve molitve, morda pri hiši še nimate Kratkega Svetega pisma v slikah (več kot 160 tisoč prodanih izvodov) … naročite lahko tudi Svetopisemske domine, evharistične križe, vseh vrst in oblik (tudi s posvetilom), tu so še okvirji za slike, pa križci na verižici, skodelice, vabila, voščilnice … Omenimo tudi odlično ponudbo risank na DVD-jih Velikani vere (devet sinhroniziranih risank za samo 49 €)

SVETA BIRMA
Med novostmi naj spomnimo na knjigo Youcat – Biblija (Sveto pismo za mlade), knjiga. Bog je … prav zares (namenjena je mladim, bo pa v duhovno korist tudi odraslim), zelo iskana je tudi Zakladnica modrosti (Zbirka Za luč in moč) in njena “sestrica” Zakladnica molitve. Pri birmanskih darilih seveda ne smemo pa pozabiti tudi drugih zelo priljubljenih Youcat izdaj: Youcat za birmo in posebej za birmanske voditelje … zelo iskan je tudi Youcat Molitvenik za mlade, pa Youcat spoved …  Docat (družbeni nauk Cerkve), ki je res dobro darilo za birmo. Tu je še posebna revija Rad te-se imam, ki obravnava teme, zanimive za najstnike.

Še nekaj predstavitev novih izdaj iz ponudbe

 

 

Poletna bralna osvežitev Ognjišča 2018

Napisal marko na . Objavljeno v Posebne ponudbe.

Za poletno branje smo pri založbi OGNJIŠČE pripravili ugodno ponudbo s posebnimi cenami knjig (- 10, 20, 30 in 40 %) za imetnike kartice zvestobe Ognjišča.
V ponudbi najdete zanimivo in različno branje, primerno za vse okuse, in tudi žepe.
Prijetno branje vam želimo!

Poletna bralna osvezitev 2018a

Poletna bralna osvezitev 2018b

ZA NAKUP KNJIG iz naše poletne ponudbe, se odpravite na www.knjigarna.ognjisce.si  ali v katero od naših prodajaln (Koper, Ljubljana, Kranj, Maribor in Ptuj).

 

Poletna bralna osvezitev 2018 kapaBerite v senci!*
*Ali pa si pomagajte s kapo
za zaščito pred poletnim soncem,
ki vam jo Ognjišče podari ob nakupu nad 25 € knjig iz te ponudbe.

Popusti veljajo z nakupom s kartico zvestobe. Če je še nimate, jo lahko prejmete brezplačno.

 

V ponudbi POLETNA BRALNA OSVEŽITEV OGNJIŠČA lahko najdete naslednje knjige (barvno označene ponujajo tudi podrobnejšo predstavitev – lahko jih tudi prelistate

pripravlja MČ

Kozar Lojze

Božji služabnik Alojzij Kozar

Napisal marko na . Objavljeno v V spomin.

 

Kozar Lojze“Sem duhovnik, to je poklic, ki ga moram živeti”

(* ob obletnici *) • Lojze Kozar je bil rojen 11. novembra 1910 v Martinju na Goričkem, … po gimnaziji v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je maturiral, je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Deloval je kot kaplan v Trbovljah, v Hrastniku, v Brežicah, v Turnišču. Med vojno je bil  pregnan v Hosszupereszteg in v Kermedin (Körmend) na Madžarsko. Novembra 1945 je bil imenovan za ekspozita duhovnije Odranci. Zelo si je prizadeval za gradnjo cerkve in župnije, oblast pa mu je to hotela na vsak način preprečiti. Najprej so postavili leseno cerkev, leta 1967 pa so končali gradnjo nove cerkve (arh. Janez Valentinčič, slikar Stane Kregar). Zelo pomembno je njegovo kulturno delovanje: pevske zbore, vzpodbujal ljudsko petje, zbiral in zapisoval stare narodne pesmi, vsem pa je znan kot pisatelj: napisal je deset knjig in okrog 220 krajših zapisov. Dolga leta je urejal Stopinje, zbornik Pomurskega pastoralnega področja, prevajal je iz madžarščine, nemščine (Pisma staršem) … Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Trubarjevo plaketo za življenjsko delo, mednarodno nagrado za kratko prozo. Prejel je tudi odličje sv. Cirila in Metoda. Umrl je 29. aprila 1999 v Odrancih, kjer je tudi pokopan. “Kozar je bil predvsem duhovnik, dušni pastir. K ljudem se je zmeraj odpravil z Gospodom v rokah, oziroma z Gospodom v srcu, zato so tudi besede, ki jih je govoril, bile besede upanja, spodbude, moči,” je po njegovi smrti o njem zapisal nečak Lojze, njegov dolgoletni sodelavec in naslednik v Odrancih.

Kongregacija za zadeve svetnikov je z odlokom 24. novembra 2015 potrdila, da se postopek za beatifikacijo duhovnika Alojzija Kozarja (1910-1999) lahko opravlja. S tem dnem se nekdanji odranski župnik in pisatelj imenuje Božji služabnik. V torek, 5. januarja 2016, je škof dr. Peter Štumpf podpisal cerkveno dovoljenje, da se lahko javno moli molitev za beatifikacijo Božjega služabnika Alojzija Kozarja. Vabljeni smo, da to molitev pogosto molimo, tudi doma, osebno ali skupaj v družini. Ob koncu molitve lahko dodamo namen, ko prosimo Boga, naj nam na priprošnjo Božjega služabnika Alojzija Kozarja podeli določeno milost (zdravje, pravo odločitev, uspeh v šoli ali službi …). Primerno je tudi, da uslišano prošnjo sporočimo na postulaturo (Škofija Murska Sobota, Postulatura, Gregorčičeva 4, 9000 Murska Sobota). Več bo takih uslišanj, več bo možnosti, da postopek napreduje in se tudi uspešno konča.

Molitev za beatifikacijo Božjega služabnika Alojzija Kozarja

Sveti troedini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh,
hvala ti za duhovnika Alojzija Kozarja,
ki je z vso svojo ljubeznijo gradil tvoje svetišče
in vodil ljudi k tebi.
S pisano in govorjeno besedo,
s svojo pokončno držo je v ljudeh krepil neuničljivo upanje,
poživljal vero in vnemal ljubezen.
Zaupno je častil Marijo, ki je Vnebovzeta.
Naj pred vesoljno Cerkvijo doseže čast oltarja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Očenaš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Božji služabnik Alojzij Kozar je molitev, srečanje z Bogom je postavljal na prvo mesto. Iz te povezanosti je potem raslo in zorelo vse drugo delo za ljudi, o čemer pričajo tudi njegova literarna dela in drugi zapisi. Njegovo delo za ljudi, predvsem duhovno delo, želijo nadaljevati z molitvijo. Tako so se na obletnico smrti, od kar se imenuje Božji služabnik, zbrali v župnijski cerkvi Svete Trojice v Odrancih k molitvi in molitveno srečanje poimenovali Prva Kozarjeva ura. Prva Kozarjeva ura je vsakega 29. v mesecu ob 18. uri (v poletnem času ob 19. uri), ko v župnijski cerkvi v Odrancih pred Najsvetejšim molijo za beatifikacijo naših slovenskih svetniških kandidatov, predvsem Božjega služabnika Danijela Halasa in Božjega služabnika Alojzija Kozarja.

  • Človek je bitje, ki je sposobno ljudi tako ljubiti, da se tudi sami zbudijo k ljubezni in začno tudi sami ljubiti.
  • Če boš delal dobro, boš mnoge odrešil, bolj kakor si moreš misliti. Če boš delal zlo, boš napravil sebe do kraja nesrečnega.
  • Človek je bitje, ki mu Bog daje, da lahko ljubi, ker je Bog ljubezen sama. Človek je bitje, ki je sposobno ljudi tako ljubiti, da se tudi sami zbudijo k ljubezni.
  • Za nas ni lepše, važnejše in odrešilnejše poti kakor je ta, da nosimo za druge križ, kajti za kogar koli ga nosimo, vedno ga nosimo za Kristusa. (bs. Lojze Kozar)

 

več o Božjem služabniku:
S. Čuk, Lojze Kozar: Obletnica meseca, v: Ognjišče 11 (2010), 84-85.
B. Rustja; M. Erjavec, Alojzij Kozar: Slovenski svetniški kandidati, v: Ognjišče 4 (2023), 99.
G. Čušin, Spoštovani Lojze!: S svetniškim kandidatom na TI, v: Ognjišče 4 (2023), 98.
spletna stran Ognjišča (s katerim je bil Božji služabnik tudi povezan): B.sl. Alojzij Kozar

spletna stran Božji služabnik Alojzij Kozar

pripravlja: Marko Čuk

pismo 04 2018

Ali gredo tudi živali v nebesa?

Napisal marko na . Objavljeno v Pisma.

Za vas imam eno vprašanje, ki se bo morda zdelo malce smešno, ampak mislim, da nisem edina, kateri se porajajo vprašanja glede tega. Zanima me, kaj se zgodi z živalmi, ko umrejo? Kam gre njihova duša? Se bomo po smrti srečali? Ali so nebesa tudi za živali? Ali pa, kot trdijo nekateri, živali nimajo duše in kadar umrejo jih preprosto več ni.
Sem velik ljubitelj živali, imela pa sem psičko, s katero sem dobesedno zrasla, imela sem jo od malega in, ko sem jaz prišla v najlepša leta, je na žalost prišel njen čas in je poginila. Tedaj se mi je pojavilo to vprašanje in še zdaj nisem našla popolnega odgovora na to.
Ne strinjam pa se z teorijo drugih, da nam je Bog dal dušo zato, da se razlikujemo od živali in da njih enostavno po smrti več ni. Kajti če obstaja pravica za ljudi, mora obstajati tudi za živali, ki so najbolj čista, zvesta in najmanj škodoželjna bitja. Kajti, če katera žival trpi celo življenje, si po smrti, vsaj po mojem mnenju, zasluži neko pravico oz. neko blaženost.
Vem, da je vprašanje mogoče nenavadno, vendar bi vam bila hvaležna za odgovor. Že vnaprej hvala
Tita

pismo 04 2018Vprašanja o živalski duši in kako je z živalmi po njihovi smrti, so vprašanja, ki se pogosto in vedno znova postavljajo. Odgovor o živalski in človeški duši je seveda odvisen od tega, kaj pojmujemo pod dušo – in to ni vedno enoumno pojmovanje. Če npr. pogledamo razmišljanje Aristotela, lahko opazimo, da je njemu duša ‘življenjski princip’ in jo zato pripisuje vsem živim bitjem: zato loči ‘rastlinsko’, ‘živalsko’ in ‘človeško’ dušo. Seveda se le-te med seboj razlikujejo, glede na stopnjo življenja v določenem bitju. V tem pomenu (lahko pa bi še našteli mnogo sodobnih pojmovanj glede tega) imajo seveda živali dušo, saj so živa bitja in celo z višjo stopnjo življenja kot rastline. Seveda pa takšno pojmovanje duše nima veliko skupnega s svetopisemsko razodetim krščanskim pojmovanjem duše. V krščanskem pomenu z dušo (ali pa tudi z ‘duhom’ – včasih nastopata ta dva izraza kot sopomenki, včasih pa označujeta različne razsežnosti človeka; kot npr. v Pavlovih pismih, kjer omenja, da je človek telo, duša in duh) izražamo tisto posebnost človeka, ki ga po stvarjenju loči od drugih živih bitij (kakor vidimo neko razliko v kvaliteti življenja tudi med rastlinami in živalmi). Najbolj izvorno je ta resničnost povezana z vsebino, ki jo pri zapisu o stvarjenju človeka v Svetem pismu označuje značilnost, da je Bog ustvaril človeka “po svoji podobi in podobnosti” (1 Mz 1,26-27). To posebej izpostavi človeka kot osebo, ki je sposobna odnosov kot nam jih Bog razodeva, da se dogajajo v njem, v Sveti Trojici, ki je absolutni odnos ljubezni med tremi Božjimi osebami. V starejšem zapisu stvarjenja človeka pa beremo, da je Bog osebno “izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša” (1 Mz 2,7). Vse druge stvari pa je ustvaril tako, da je rekel in so bile. S tem je jasno pokazana razlika med vsemi drugimi ustvarjenimi stvarmi in človekom. To ne omalovažuje drugih bitij, saj je vse stvarstvo ‘dobro’, je Božje delo in izhaja iz Boga, je vrednota, a človek je ‘zelo dober’. Prav po svoji osebni razsežnosti, ki mu omogoča oseben odnos z Bogom in soljudmi, je bistveno drugačen od drugih bitij. Zato tudi Sveto pismo razodeva, še posebej v Novi zavezi, da se je Bog posebej zavzel za odrešenje človeka, ker želi vso večnost živeti z njim osebni odnos, kakršnega ne more živeti z drugimi živimi bitji (razen z angeli, ki pa so duhovna bitja), ker niso osebna bitja. Glede človeka je torej jasno razodeto, da Bog želi vstajenje in poveličanje vsakega in vseh. Vstajenje seveda ne pomeni vrnitev v zemeljski način življenja, kot je Jezus storil z Lazarjem in dečkom iz Naina, ampak vstop v ‘novi’, Božji način življenja, kjer ni več trpljenja in smrti. Ta vstajenjska resničnost zadeva seveda celoto človeka, torej telo in dušo, kajti človek je vedno celota in se tega dvojega ne da ločiti, ne na zemlji, ne v nebesih.
Kar se pa drugega stvarstva tiče, torej drugih neživih in živih bitij, pa nimamo tako neposrednega ali bolj podrobnega razodetja. Imamo pa jasno sporočilo v Knjigi Razodetja, da Bog dela “vse novo”, da pripravlja “novo nebo” in “novo zemljo” (Raz 21,1.5). V verskem pomenu moramo to razumeti ne kot ‘drugo’ nebo in zemljo, ampak kot isto stvarstvo, ki pa bo ‘novo’ glede na nov način bivanja, torej preustvarjeno, kot smo ljudje pri krstu “prerojeni” (torej ostanemo isti – iste osebe, a z novim Božjim življenjem v sebi). “Nebo” in “zemlja” v svetopisemski simbolni govorici pomeni vse stvarstvo (kot začetek in konec ali alfa in omega). V tem duhu lahko razumemo, da nam Bog sporoča, da bo odrešenja deležno vse stvarstvo, a na kakšen način in v kakšnih “podrobnostih”, tega pa ne moremo z večjo jasnostjo razbrati. Je pa prav, da Bogu popolnoma zaupamo, da nam v poveličanem stanju ne bo prav nič ‘manjkalo’, kar bi omejevalo našo popolno srečo v Bogu. Verjetno pa bomo v tem novem načinu življenja tudi vse doživljali na precej izpopolnjen način. Naj sklenem z mislijo papeža Frančiška v okrožnici Hvaljen, moj Gospod, ki se nanaša in ujema tudi s našim premislekom: »Na koncu se bomo srečali iz oči v oči z neskončno Božjo lepoto (prim. 1 Kor 13,12) in bomo lahko z radostnim občudovanjem prebirali skrivnost vesolja, ki bo skupaj z nami deležno polnosti brez konca. Da, potujemo proti večni soboti, proti novemu Jeruzalemu, proti skupni hiši, ki je naš skupni dom v nebesih. Jezus nam pravi: “Glej, vse delam novo!” (Raz 21,5). Večno življenje bo nedeljeno čudenje, kjer bo vsaka stvar, sijajno spremenjena, zasedla svoj prostor in imela kaj ponuditi ubogim, dokončno osvobojenim.« (243)
Morda res nisem odgovoril, kako bo s konkretno psičko, o kateri sprašujete, a kljub temu lahko iz vsega sklepamo, da Bog ne bo zavrgel prav nič lepega, dobrega, osrečujočega, pristnega, kar smo doživljali ali delali v zemeljskem življenju; kako pa bomo z vsem tem povezani pa pustimo kot ‘presenečenje’, ki nam ga pripravlja dobri in usmiljeni Oče v nebesih. Prav nobene bojazni nam ni treba imeti, da bi tam manjkalo česa, kar je potrebno za našo popolno srečo. In tudi če bo to za koga psička, Bog, ki je stvarnik vsega, gotovo ne bo v zadregi.

TURNŠEK, Marjan (Pisma). Ognjišče, 2018, leto 55, št. 4, str 41-42.

Od Santiaga do Assisija 3D

Od Santiaga do Assisija

Napisal marko na . Objavljeno v Knjižne izdaje založbe Ognjišče.

Potopis popotnika in romarja Ivana Gričnika je nadaljevanje potopisa Moj Camino. Avtor tokrat opisuje dogodke na poti, ki jo je prehodil sv. Frančišek – od Dovadole do Assisija. Pri tem ne gre zgolj za suhoparno opisovanje poti, ampak za osebna spoznanja, ki človeku ostanejo globoko v srcu in nas za vedno zaznamujejo. Ivan nam želi posredovati občutke, ki se dogajajo romarju, ko je prehodil Camino. Nekaterim bolj, drugim manj, vsem pa se odpira novo poglavje. Morda kdo med vami razmišlja, da bi se nekoč odločil tudi za Camino, saj je toliko slišanega in zapisanega o njem, pa se še ne more odločiti … Prva knjiga (Moj camino) je bila lepo sprejeta,  zato se je Ivan odločil, da opiše vse tisto, kar je doživel med Santiagom in Assisijem – za zgodbe iz življenja (Romanje na Poljsko, v Francijo, pa spomine na mladost, o prijateljih, sosedih in potem … in na koncu odločitev: Assisi, prihajam – na Frančiškovo pot … dopust, registracija, molitev k svetemu Frančišku … razgrnitev zemljevida: od Dovadole do Assisija … in začetek poti

 

Od Santiaga do Assisija 3D

iz vsebine

Capaninna – Premilcuore
Z Rainerjem hodiva sama. Nikjer nobenih romarjev, nikjer nobenih domačinov, nikjer ni nikogar. Tako se začneva pogovarjati o najinem življenju. Razen nemške in naše plače živiva precej podobno. Primerjava tudi najine načrte za današnji dan. Sam sem si že pred odhodom natisnil etape po dnevih, in tako sem že vedel, kaj me tisti dan čaka. No, Rainer je imel nemške načrte, ki so seveda edini pravilni in popolnoma natančni. V mojih zapiskih je danes na poti vulkan, po njegovih pa ni nobenega vulkana. Razlagam mu, da morava danes malo skreniti z začrtane trase in si ogledati to znamenitost. Njemu seveda nič ni jasno, a nekako se le strinja z mano, da si greva ogledat najmanjši delujoči vulkan na svetu. Prav vidim ga, da mi ne verjame in se mi posmiha. No, ko končno prispeva do tega vulkana …
***
Na kraju, imenovanem Pekel, se ne more nahajati drugega kot najmanjši vulkan v Italiji, na občinskih mejah med Tredozio, Portico in San Benedettom. Miljo od Portica je moč videti kraj, ki so ga lokalni prebivalci poimenovali Pekel, kjer je zemlja črna in težka, kjer je v zemljini velika luknja s plameni ognja, tla pa prepojena z žveplom, ki gori. Tam lahko sveži les prižgeš s koščki volne, ki jih naložiš na vrh. V bližini lahko najdeš tudi kose kovine zlate in srebrne barve. (Leandro Alberti, 1588)
+++
Posnamem nekaj zanimivih slik. Pot se nadaljuje strmo navzdol do mesta Portico. Tu na terasi gostilne spijeva kavico in si privoščiva daljšo pavzo, ker čaka naju zelo strma pot, ki gre samo navzgor in navzgor. Končno sva na prehodu in pot se tokrat strmo spušča, potem pa zopet strmo navzgor pa še malo dol in gor pa dol in prispeva do naslednjega prenočišča v kraju Premilcuore. Tokrat je prenočišče v gostilni, kjer imava tudi večerjo in zajtrk. Lastnik je zelo dobre volje in vesel, da je spoznal enega Ivanaaaa e Slovakie e capital city of Zagabria … Mislim, porka mizerija, Italijani! Pozno zvečer se nama zopet pridruži že znana skupina. Španec Pato nam razloži nekako v tem stilu: No Reina no peregrino. In tudi oskrbnik doda, da nam naproti prihaja Reina. Sam sem kar vesel, ker razumem, da končno prihaja ena prava peregrinka, verjetno iz Amerike ali vsaj iz Španije (Reina = neurje).

 

Valfabbrica – Assisi
Zjutraj vstanem zmeden. Ali je sploh res, da je pred menoj zadnji dan? Z Rainerjem sva tiho, ne moreva se pogovarjati, ker se že čuti Assisi. Pot je na trenutke zelo strma in blatna in na nekem hribu prvič zagledam obzidje in cerkev. Ob poti je še kapela, ki je polna spominkov romarjev, ki so jih tam pustili z določenim namenom. Sam v spominsko knjigo zapišem naslednjo misel: »Dober boj sem dobojeval, hojo do Assisija že skoraj končal, vero ohranil.« Tudi na naslednjem hribu je križ okrašen s spominki. Sledi še strm spust, in že sem pri spomeniku patra Pija. Na zadnjem hribu, ki je še pred menoj, pa že zvonijo zvonovi in me kličejo v svoj objem. Pred vhodom se preoblečem v čista oblačila. Že doma sem sklenil, da se tudi sezujem in grem bos do konca, vendar se nisem. Ne vem, zakaj ne. Prispem na zelene vrtove, kjer je znameniti kip Frančiška na konju in spodaj znak TAU. Prihod do cerkve nekoliko zmotita oborožena paznika, ki pregledata vso opremo. Vse je v redu, le žepni nožek moram pustit v posebni škatli. Sedaj so pač takšni časi. Ko položim roke na vrata cerkve, se mi prvič na tej poti ulijejo tiste znane solze, ki sem jih že toliko prejokal v Španiji. Pokličem domov ženo in ji sporočim, da sem končal Camino. Srečna je skupaj z menoj. Svetuje mi, naj si poiščem dobro prenočišče in naj ostanem še kakšen dan v Assisiju. Poiščem že vnaprej rezervirano prenočišče, kjer me že čaka izpolnjeno priznanje o uspešno opravljeni poti. Rainer gre v hotel, sam pa cel popoldan hodim po trgu in cerkvah ter poiščem patra Janeza. Slišiva se po telefonu in povabi me k večerni sv. maši za romarje in turiste. Cerkev je polna in na koncu nas pokliče pred oltar. Ta dan smo v Assisi prišli Ivan iz Slovenije, Rainer iz Nemčije in dve romarki iz Rusije. Podeli nam blagoslov ob spremljavi cerkvenih orgel s pesmijo Jezus se ob morju ustavi …

***
Jezus se ob morju ustavi, me pogleda in prijazno povabi: »Pusti ribe, ljudi lovil boš.« Dragi Jezus, si res mene poklical? S tvojih ustnic svoje ime sem zaslišal. Glej, zapuščam prazen čoln na obali, zdaj odhajam, kamor kličeš me Ti. Tu sem, moje roke porabi, šibke noge in okorne besede, kaplje znoja in vso ljubezen. Reven, nesposoben sem človek, kar premorem je zvestoba do Tebe. Rad potegnil ljudi bi iz greha. V zlobi se človeštvo utaplja …
***
Pred oltarjem se objamemo in vsi jočemo. Vsa cerkev pa ploska in v vrsti prihajajo k nam, nas trepljajo po rami in čestitajo. Doživetje za vedno, to je res neverjeten občutek, to je trenutek, ko vse obstane. Samo hvala, hvala, hvala lahko rečem. S patrom pa se potem dobiva še na samem v njegovi pisarni in se veliko pogovarjava. Podari mi knjigo, ki jo je sam napisal: Duh Assisija. Tu sem res doživel in začutil duha Assisija – to živo vero.

 +++

Po pripovedovanju romarjev, ki so to pot že prehodili, in po ogledu reliefa poti na internetu sem pričakoval izjemno naporno pot. Ko sem po elektronski pošti poslal prijavo, sem dobil odgovor, da naj bom izredno dobro pripravljen na
zelo zahtevno pot. Sedaj pa lahko rečem, da je pot izjemno težka samo v deževnem vremenu, takrat so namreč vsi ti vzponi in spusti blatni in predvsem vzponi so podobni enemu koraku naprej in dvema nazaj. Vsa lepota narave, živalskega in rastlinskega sveta pa odtehta težavnost v čisto zmerno hojo. Zelene puščice so včasih lesene in dobro vidne, spet drugič pa majhne in skrite. Zato je potrebna večja zbranost in previdnost na poti.
Oznake se v primerjavi s Španijo tu spreminjajo. V Španiji je rumena puščica in Jakobova školjka zakon. Tu pa so lahko zelene, pisane v barvah Italijanske zastave, rdeče, modre pa še kakšne. Zato pa marsikje čisto majhna nalepka srečnega »taučka «, ki veselo hodi, popolnoma zadošča našim potrebam in gotovosti, da gremo v pravi smeri.
Večkrat sem zvečer prišel do svoje postelje povsem izčrpan. Vendar sem se nato stuširal, spil kavico in se pogovoril z domačini, pa je bila utrujenost že pozabljena. Ko pa sem opral še vsa potrebna oblačila, sem bil že pripravljen za večerjo.
Po intenzivno predihanem dnevu je spanje vsak večer v drugi postelji vedno odlično. Vsako jutro sem se zbudil, ko sem se. Nikoli nisem imel budilke in vedno sem se zbudil pravi čas za tisti dan.
Nikoli se nisem spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo, in česa ne bi bilo, če ne bi bilo. Vzameš, kot ti je dano, in s tem si zadovoljen. Vsako jutro z velikim navdušenjem in dobro voljo nadaljuješ Pot. Ni bilo pomembno, kakšno je vreme, ali so velike luže, ali je blato ali pa že zjutraj močno pripeka in bo čez dan še huje. Pa kaj potem – vse zmorem v Njem.
…

pripravlja Marko Čuk

IKT 04 2018a

Varovanje zasebnosti otrok

Napisal marko na . Objavljeno v MP Ucinki IKT.

Svetova nista dva, svet je eden (4)

Avstrijski študent prava Max Schrems je pričel z uporabo Facebooka približno leta 2009. Ni bil zelo vesten uporabnik, saj je, kot sam pravi, imel na teden zgolj eno do dve objavi. Leta 2011 mu je uspelo po legalni poti pridobiti seznam informacij, ki jih je o njem beležila aplikacija Facebook. Ko je prejeto datoteko odprl, je doživel neprijeten šok. V dveh letih je podjetju Facebook uspelo zbrati o njem za več kot 1200 strani podatkov, ki so obsegali objave na osebnem profilu, osebna sporočila, seznam prijateljev, kaj je všečkal, s kom je prekinil prijateljstvo, vabila na dogodke ter različne demografske kategorizacije, kot so na primer politična in spolna usmerjenost, prostočasne aktivnosti, potrošniške navade, interesi ter podobno. Maxa pa je najbolj presenetilo, da so bili na seznamu tudi podatki, ki jih je iz svojega profila izbrisal. Skratka, na osnovi prejetih podatkov je lahko kdor koli izdelal zelo natančno rekonstrukcijo Maxovega življenja in njegovega osebnostnega profila v času, ko je uporabljal Facebook.
Ta zgodba je odlično izhodišče za razmislek, po katerih načelih delujejo današnja tehnološka podjetja in kakšen odnos do zasebnosti imamo na svetovnem spletu. Uporabniki navdušeno in intenzivno uporabljamo aplikacije, ki jih podjetja oglašujejo kot brezplačne (in tako bo tudi ostalo), ne pomislimo pa, da njihovo uporabo drago plačujemo s prostovoljnim razkrivanjem osebnih podatkov.

IKT 04 2018aKAJ JE ZASEBNOST?
Kljub temu da zasebnost poznajo vse kulture, jo je izredno težko opredeliti, saj je odvisna od družbenega konteksta in tega, kako jo posameznik razume. V lekarni na primer velja za vdor v zasebnost, če med osebo, ki je na vrsti, in drugim čakajočim ni vsaj meter prostora. Medtem ko na glasbenem koncertu fizična bližina obiskovalcev ne velja kot poseg v zasebnost. Zasebnost je nedvomno pomembna, ker vzpostavlja informacijsko mejo med posamezniki, pa tudi med posameznikom in širšo družbo. Skozi zgodovino se stopnja posameznikove zasebnosti niža, vendar je na tem mestu potrebno izpostaviti, da smo za to v veliki meri krivi sami, saj se ji v večini primerov prostovoljno odpovedujemo. Takšno ravnanje je privedlo do stanja, ko ta vrednota vse bolj izgublja svoj pomen..

Leta 2016 je po internetu zaokrožila novica, za katero se še danes ne ve, ali je resnična ali gre zgolj za hipotetični poizkus avstrijskega odvetnika. Tedaj osemnajstletna Avstrijka naj bi svoje starše postavila pred sodišče, ker niso hoteli umakniti njenih fotografij, ki so jih sedem let objavljali na svojem Facebook profilu. V tem času naj bi objavili približno 500 fotografij, ki segajo vse do njenega zgodnjega otroštva in vsebujejo tudi podobe, ko se na primer navaja na kahlico, med previjanjem plenice ipd. Dekle je prepričano, da so ji starši s fotografijami povzročili škodo. »Ne poznajo nobenega sramu in nobene omejitve – ni jim mar, ali je bila to fotografija, na kateri sem sedela na stranišču ali ležala gola v otroški postelji – vsaka faza mojega odraščanja je bila fotografirana in nato javno objavljena,« naj bi pojasnila v izjavi za avstrijske medije. Kljub temu da še vedno ni jasno, ali je (bila) ta novica resnična ali ne, izpostavlja enega izmed ključnih problemov zasebnosti v današnjem času.

OSEBNI PODATKI KOT TRŽNO BLAGO
Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je ob neki priložnosti izjavil: »Zasebnost ni več družbena norma.« Na žalost je imel v veliki meri prav. Danes je namreč prevladujoča družbena norma deljenje vseh informacij in podatkov. Kdor se s tem ne strinja, je v neformalnem prekršku, velja za nedružabnega ali celo nevarnega, saj verjetno kaj skriva. Tako se uporabniki aplikacij ponosno hvalimo s številom svojih prijateljev in sledilcev, ponašamo se s fotografijami eksotičnih krajev, ki smo jih obiskali, objavljamo športne dosežke in selfije, komentiramo aktualna družbeno-politična dogajanja ipd. Nikoli pa se ne vprašamo, kaj se dogaja z vsemi informacijami, ki jih prostovoljno delimo z množico prijateljev. A tudi če bi se o tem vprašali, žal nimamo pregleda nad tem, kako so podatki, ki jih objavimo na spletnih aplikacijah, uporabljeni in shranjeni oz. komu so posredovani. Dejstvo je, da so ravno naše objave vir zaslužka teh podjetij. In njihov cilj je, da nas pripravijo do tega, da razkrivamo vedno več osebnih podatkov. Da bi to dosegla, se podjetja poslužujejo starega marketinškega trika. Gotovo ste bili kdaj povabljeni k izpolnjevanju ankete, pa ste to prijazno odklonili. Nato vam je anketar ponudil majhno darilce za porabljen čas in trud. Seveda ste nagrado sprejeli in mu v zameno zaupali svoje mnenje in mimogrede še nekaj osebnih podatkov. Takšno ravnanje ni nič presenetljivega, saj smo ljudje za določeno nagrado pripravljeni narediti marsikaj, tudi odpovedati se delu svoje zasebnosti, in večja kot je ponujena nagrada, več informacij o sebi smo pripravljeni razkriti. Če prenesem to logiko v kontekst svetovnega spleta, potem gre nekako tako: več kot bomo objavljali na določeni aplikaciji, npr. Facebooku, bolj bomo nagrajeni s komentarji, všečki, srčki … In za nagrade v obliki občudovanj in odobravanj naših vsakodnevnih podvigov smo uporabniki pripravljeni prodati ne le svojo, ampak tudi zasebnost drugih oseb, ki so nam fizično ali emocionalno blizu. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti starše, ki na spletu objavljajo fotografije svojih (tudi še nerojenih) otrok.

STARŠI, VARUHI ZASEBNOSTI OTROK
IKT 04 2018bVsi starši smo ponosni na svoje otroke. Tako ponosni, da bi kar celemu svetu pokazali, kaj vse znajo, kako spretni in kako simpatični so. Danes tehnologija omogoča, da lahko to naredimo z zgolj nekaj pritiski na gumb pametne naprave. Objavljanje fotografij in zapisov o svojih otrocih na spletu je že tako pogosto, da ima posebno poimenovanje in sicer sharenting (kar bi v slovenščino lahko prevedli kot delistarševstvo). Ravno zaradi vsakdanjosti tega početja se le redki sprašujejo, ali je to prav. Verjetno je narobe že to, da pri tem početju niso in nikakor ne smejo biti v ospredju želje in potrebe staršev. Ključno je namreč vprašanje otrokove zasebnosti. Starši smo dolžni varovati in obenem spoštovati otrokove pravice in med temi pravicami je tudi pravica do varstva zasebnosti, ki jo vsem državljanom Slovenije zagotavlja Ustava RS, podrobneje pa opredeljuje Zakon o osebnih podatkih.

KAJ SE NA SPLETU DOGAJA S FOTOGRAFIJO VAŠEGA OTROKA
Poleg tega da je otrokom z objavami njihovih fotografij na spletu kršena pravica do zasebnosti, jim je odvzeta tudi možnost, da bi sami odločali o svojem digitalnem odtisu. Uporabniki spleta imajo pravico do tega, da si sami ustvarijo svojo spletno identiteto, s katero se predstavljajo tako, kot si želijo. V nekaterih primerih pa starši pričnejo svojim otrokom odpirati spletne foto albume že nekaj mesecev pred rojstvom ali nekaj minut po njem. Takšno početje lahko kasneje otroku zelo zagreni življenje, predvsem v najstniškem obdobju, ko smo ljudje v procesu najbolj intenzivnega grajenja samopodobe in identitete. Predstavljaj si, da bi v tem obdobju prijatelji odkrili tvojo fotografijo, ki so jo tvoji starši posneli na plaži, in ker si bil na njej tako simpatičen (a seveda brez kopalk), so jo objavili na spletu. In nanjo pozabili. Čez deset in več let pa jo na spletu odkrije tvoj sošolec ter jo deli z ostalimi. Kar naenkrat se ti življenje spremeni, saj postaneš tarča posmeha in mogoče celo medvrstniškega nasilja. Ko že omenjam objavljanje fotografij pomanjkljivo oblečenih otrok, moram opozoriti tudi na možnost njihove zlorabe v protizakonite namene. Med fotografijami, ki jih policija zaseže pedofilom, je v zadnjem času vse več fotografij pomanjkljivo oblečenih otrok, ki so jih na spletu objavili njihovi starši. Dogaja se pa tudi, da se fotografije obdela in spremeni, da otroci na njih postanejo žrtve spolne zlorabe. Ne pozabimo: ko fotografija enkrat pride na splet, nad njo izgubimo nadzor. To pomeni, da si jo iz našega spletnega foto albuma lahko prenese kdor koli (npr. prijatelj od prijatelja, ki je fotografijo všečkal ali komentiral) in z njo dalje manipulira.

SPLET NE POZABLJA
Seveda velja zgoraj napisano tudi za mladostnike in odrasle, ki na spletu sami upravljamo s svojimi osebnimi podatki. Preden kar koli objavimo na kateri izmed aplikacij, pa naj bo to fotografija ali komentar, se moramo zavedati, da bo za vedno ostalo na spletu, zabeležen pa ostane tudi obisk vsake spletne strani. Če vse te delne podatke povežemo, se nam pričnejo razkrivati življenjski vzorci uporabnikov. A žal o tem razmišljajo le redki posamezniki. Je pa zato popoln spomin svetovnega spleta izjemno uporaben za delodajalce (Ste v času bolniške odsotnosti na počitnicah?), trgovce (Boste lahko odplačali kredit?), zavarovalnice (Imate kakšno kronično bolezen?), vlomilce (Ste dlje časa odsotni z doma?), policijo (Kje ste bili v času zločina?) … Vse te osebne podatke je namreč mogoče pridobiti s profilov spletnih aplikacij ali drugih spletnih strani, kjer hote ali nehote puščamo digitalne sledi. Pri ljudeh je na žalost pogosto tako, da se šele ob izgubi nečesa zavemo, kaj smo imeli. In bojim se, da bo tudi z zasebnostjo tako. Živeti življenje, ne da ga drugi komentirajo, všečkajo ali sploh vedo, kako ga živiš, postaja vedno večje razkošje. Žal.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 88-89.

Angel varuh 3D

Angel varuh

Napisal marko na . Objavljeno v Knjižne izdaje založbe Ognjišče.

Moj zvesti prijatelj

Molitev Sveti angel, varuh moj je tista otroška molitev, ki jo mnogi verni starši najprej položijo na ustnice svojih otrok. V knjigi (slikanici) Angel varuh (Moj zvesti prijatelj) se vse začne s stvarjenjem našega sveta, ki mu je Bog vtisnil pečat ljubezni, zato lahko rečemo, da je svet velik dar, ki ga podpisuje Ljubezen. To je tudi zakon, ki povezuje ljudi, ki z razumom in voljo gospodujejo vsemu … Poleg zemlje imamo tudi nebo, na katerem je sonce, luna … in nebesa, prostor, kjer biva Bog, torej je to kraj ljubezni. Ljubezen je zakon, ki povezuje ves svet in z molitvijo Sveti angel se učimo prav te ljubezni … V knjigi potem sledimo razlagi molitve Sveti angel: najprej o angelih, ki so duhovna bitja, in vedno gledajo Boga, njemu pripadajo in so Božji poslanci in posredniki na zemlji … Bog pa ljubi vse, ki verujejo vanj, zato je posameznim angelom dal nalogo, da nas spremljajo skozi življenje. Angeli so nam dani osebno, nosijo naša imena …in nas podpirajo in varujejo ter nam pomagajo spoznati ljubezen …
Knjiga tudi razloži, kaj delajo angeli varuhi:  slavijo Boga, pomagajo nam, da živimo sveto, da slišimo Jezusov glas, varujejo nas pred tistimi, ki nam hočejo storiti kaj slabega … Angel nam stoji noč in dan ob strani, je naše tretje uho, ki mu prvimo vest, vodi jo in po njej se nam oglaša Sveti Duh. Angeli nam vedno hočejo dobro in nam pomagajo rasti v ljubezni do Boga in ljudi … le prisluhniti moramo sporočilom ljubezni …
Na koncu knjige pa izvemo še, kje kako so angeli posredovali Božje načrte za odsrešenje in srečo sveta. Navedeni so odlomki iz Svetega pisma, v katerih nastopajo angeli: preroka Elija, ki so ga preganjali sovražniki, je v puščavi krepčal angel – angel Gabriel je bil poslan od Boga in je Mariji oznanil, da bo z delovanjem Svetega Duha postala Jezusova mati…Betlehemskim pastirjem je angel oznanil Jezusovo rojstvo … Jožefu se je v sanjah prikazal angel in ga opozoril, naj z otrokom in Marijo beži v Egipt, da ju reši pred zlobo kralja Heroda … preberemo pa lahko tudi, kaj je o angelih povedal papež Frančišek …

    besedilo Ezio Aceti
    ilustracije Silvia Oriana Colombo
    ANGEL VARUH
    40 strani, 22 x 24,5 cm, trda vezava
    celostranske barvne ilustracije
    redna cena: 10,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Angel varuh 3D

iz vsebine

VARUH MOJ
Bog je malce nenavaden, ker ljubi vse, vse ljudi.
Vse otroke.
Vse mlade.
Vse moške.
Vse ženske.
Ljubi vse tiste, ki verujejo vanj,
tiste, ki ga ljubijo, in tiste, ki ga ne ljubijo.
Njegova ljubezen je tako velika, da je posameznim angelom
dal nalogo, da vsakega od nas spremlja vse življenje.
To je torej angel varuh:
duhovni prijatelj, najrazumnejši, najčistejši,
ki mu je Bog naročil, da nas podpira in varuje
in predvsem, da nam pomaga spoznati Ljubezen.
Angel varuh je tako velik dar,
da boljšega ne bi mogel dobiti.
Angel varuh ti je dan osebno, nosi tvoje ime.

 

VSEGA HUDEGA ME BRANI
Angel varuh je vedno s teboj.
Govori ti.
Njegov glas prihaja iz notranjosti, iz srca,
in ti govori kot razločna misel.
To je glas brez zvoka, toda zelo močan, razločen, jasen.
Tudi če ne slišiš zvoka, je že zaživel
v tvoji misli in tvojem razmišljanju.
Lahko ga slišiš.

 predstavitve pripravlja Marko Čuk

ZiV 04 2018a

Celica je svet v malem

Napisal marko na . Objavljeno v Znanost in vera.

Ali se kdaj vprašate, koliko celic gradi vaše telo? Nekatere celice so z nami le nekaj dni, druge celo življenje. Kaj vpliva na njihovo dolgoživost? Kako celice odmrejo? »Včasih se niti ne zavedamo, kako kompleksno smo zgrajeni,« poudarja izr. prof. dr. Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, s katero sva odkrivali skrivnosti celic.

ZiV 04 2018aVSA ŽIVA BITJA SO ZGRAJENA IZ CELIC
»Celica je naša osnovna življenjska enota – kot prvi zidak pri hiši,« se slikovito izrazi moja tokratna sogovornica. »Več celic skupaj tvori tkivo. Tkiva sestavljajo organe, tako kot več zidakov gradi nadstropje. Organi sestavljajo en organizem, na primer človeka, tako kot več nadstropij sestavlja hišo.« Celice so različnih oblik in velikosti. Zgradba nekaterih je preprosta, zgradba drugih pa zelo kompleksna. »Predvideva se, da imamo v telesu okoli 200 različnih tipov celic. Vsaka izmed njih opravlja svojo nalogo: od matičnih celic, ki skrbijo za obnovo tkiva, do zelo specializiranih živčnih celic, brez katerih človeški organizem ne bi mogel delovati,« mi razloži Mateja. Kmalu izvem, da celica ni zaprta enota, ampak na njeno delovanje vplivajo tudi sosednje celice in zunajcelično tkivo, v katerem so različne molekule, med njimi tudi kolagen in elastin.

ZiV 04 2018bKOLIKO ČASA ŽIVIJO CELICE V NAŠEM TELESU?
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi telo odraslega človeka sestavljalo približno 40 bilijonov celic. Število celic naj bi bilo večinoma stalno, kar pomeni, da celice ves čas nastajajo in hkrati tudi propadajo. Pri tem se domislim zanimivega vprašanja: koliko časa sploh živijo naše celice? »To je različno v različnih tkivih,« mi pojasni Mateja in navede nekaj primerov. »Črevesne celice, ki so v stiku z vsebino črevesja, se v 5 dneh popolnoma obnovijo. Jetrne celice preživijo 100 dni, celice v sečnem mehurju pa tudi do 200 dni. Urin je lahko za celice škodljiv, zato je pomembno, da so celice, ki so z njim neposredno v stiku, zelo odporne in dolgožive.« Nekatere celice pa so lahko z nami celo življenje. Take so na primer celice v očesni mrežnici. Ali si predstavljate, da bi imeli pametni telefon ali tablico, ki bi zdržala 90 let in več?

KAJ JE AVTOFAGIJA?
Na preživetje celic in njihovo kondicijo pomembno vpliva proces, ki mu strokovno pravimo avtofagija. Ta izraz izhaja iz dveh grških besed: autos, kar pomeni sam, in phageȋn, kar pomeni jesti. »Celica lahko razgradi lastne molekule in poškodovane orga­nele. Razgradnja poteka v specializiranih organelih, ki jih imenujemo lizosomi,« pove Mateja in mi razloži, da z razgradnjo poškodovanih celičnih struktur do osnovnih gradnikov celica pridobi material, ki ga lahko nato ponovno uporabi. »To je zelo inovativen mehanizem, ki se je razvil v evoluciji in omogočil preživetje celice tudi v stresnih situacijah, ko ni bilo hrane. Prav tako se celica na tak način znebi vsega tistega, kar bi ji lahko škodilo.«
Reciklaža poškodovanih struktur omogoča, da lahko preživijo tudi 80 let in več. A danes, ko večina ljudi zaužije več hrane, kot bi jo res potrebovali, se pojavi problem. »Ker celicam dodajamo več hranil, kot jih uspejo porabiti, zmanjšamo avtofagijo. S tem pa si naredimo medvedjo uslugo: celica tako kopiči poškodovane organele in druge strukture, ki bi jih z avtofagijo lahko razgradila,« opozori Mateja. »To seveda ne pomeni, da bi morali stradati … A po obilnem kosilu nam vendarle ni treba pojesti še tistega koščka čokolade …« se zasmeji.

ZiV 04 2018c– Zakaj ste se odločili za študij biologije?
Narava mi je blizu. Še danes zelo uživam v sprehodih in pri opazovanju narave. Radovednost, zakaj se nekaj dogaja, zakaj jeseni odpadajo listi, kako se lahko celice delijo, kako nastanemo … Navdušenje v povezavi z naravo imam že od otroštva. Stik z naravo me pomiri in sprosti.
– Poleg raziskovalnega dela ste zelo vpeti tudi v pedagoško delo. Kako doživljate delo s študenti?
Predavam študentom Medicinske fakultete, poleg tega tudi študentom Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Delo s študenti je zanimivo, mogoče včasih stresno, a na koncu, ko dobim povratno informacijo, ko vidim, da bi o nečem radi slišali še več, mi to vedno napolni baterije. Poleg tega me delo s študenti spodbudi, da neko področje res natančno spremljam, ker jim ga moram razložiti.
– Kako usklajujete družino, službo in prosti čas?
Včasih so stvari tudi v službi stresne, a mi pomaga zavedanje, da imam oporo v družini, za kar sem zelo hvaležna. Družina me vedno tudi najbolj sprosti. Med vikendi poskušamo s hčerko in sinom nadoknaditi čas: skupaj pojemo kosilo ali gremo kam skupaj na izlet. Rada tudi kuham in hodim v naravo. Z možem enkrat tedensko hodiva plavat, letos pa smo se na Inštitutu tudi udeležili maratona.
– Kako se po vašem mnenju povezujeta znanost in vera?
Zame so celice velik čudež. Da je celica osnovni gradnik živih bitij, vemo približno 200 let, odkar je znana celična teorija. V teh letih je ogromno novega in znanega, a ko začneš nekaj raziskovati, vidiš, da več stvari še vedno ne veš. Znanstveniki poskušajo narediti tudi umetne celice, a da bi vse delovalo kot v zelo specializirani celici – to je praktično nemogoče. Nepojmljivo je, kako kompleksno smo zgrajeni. Moramo se zavedati, da je treba na svoje celice paziti.

KAKO CELICA ODMRE?
Celice imajo številne popravljalne mehanizme, ki omogočajo, da lahko celica dolgo časa normalno deluje. Toda ko je poškodovanih struktur in poškodb DNK le preveč, celica odmre. Temu pojavu pravimo programirana celična smrt ali apoptoza. »Programirana celična smrt je normalen fiziološki proces, pri katerem se strukture v notranjosti celice razgradijo, ostanke celice pa pojedo sosednje celice ali se preprosto odluščijo, na primer v svetlino organa,« mi pojasni dr. Mateja Erdani Kreft. Ali ste vedeli, da vsako sekundo odmre ogromno naših celic?
Poleg apoptoze poznamo tudi drugo obliko celične smrti, ki jo imenujemo nekroza. »To je nekontrolirano celično odmiranje, ki ga lahko povzročijo določeni strupi.« Mateja mi pove, da lahko nekrozo povzročijo nekateri strupi kač: komponente strupa namreč razgradijo celično membrano, kar povzroči odmiranje celic in hude krvavitve.

ŠOLN, Katarina. (Znanost in vera), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 4, str. 68-69.

revija Ognjisce

Rojstni dan Ognjišča

Napisal marko na . Objavljeno v V spomin.

revija OgnjisceDanes je rojstni dan našega Ognjišča. Pred enainšestdesetimi leti je bila na današnji dan velika noč in koprski in postojnski župljani so brali v ciklostilno razmnoženem lističu, ki so ga dobili v roke po vstajenjski maši na velikonočno jutro, 18. aprila 1965: »Danes smo prvič obiskali vaš dom s pisano besedo, Povezati hočemo našo faro/župnijo v eno družino, zato tudi naslov FARNO OGNJIŠČE. V njem boste našli tako potrebno duhovno hrano.« Od tega prvega ‘obiska’ je preteklo veliko časa in v njem je skromni listič iz župnijskega glasila postopoma zrasel v vsebinsko bogato in za oko privlačno revijo. Iz nje je, zlasti v letih iskanja in zorenja, črpalo “tako potrebno duhovno hrano” že več rodov naših bralcev. To potrjujejo pričevanja nekaterih znanih slovenskih osebnosti na straneh jubilejne – ‘zlate’ priloge (Ognjišče 4/2015). Spomnimo se danes, na naš praznik nekaterih najvažnejših dogodkov iz zgodovine:

1965
  • 18. april 1965, velika noč: začne izhajati Farno Ognjišče kot glasilo župnij Koper in Postojna. Naklada ciklostilno razmnoženega lista je 1.300 izvodov (800 Postojna in 500 Koper). Listič ima 28 strani (13 x 20 cm), cena ni določena (prepuščena dobremu srcu bralcev), ponuja se na vhodih obeh župnijskih cerkva.
  • avgust 1965: Franc Bole prestavljen iz Postojne za župnika v Bertoke pri Kopru. Farno ognjišče ostane glasilo župnije Postojna (in Koper), vendar so ti okviri postajali pretesni. Jesenska številka zamuja, ker se je pokvaril razmnoževalni stroj. “Nikar se ne bojte, ni poje­njala naša vnema!” sporočajo iz uredništva.
1966
  • januar 1966: prva številka drugega letnika (1966) se tiska v nakladi 5.000 izvodov (tiskarna Primorski tisk v Kopru). V njem ni več oznanil obeh župnij, preimenuje se v Ognjišče in je tudi ‘uradno’ namenjen vsej slo­venski mladini.
  • julij 1966: naklada Ognjišča strmo raste in ob koncu leta doseže 25.000 izvodov.
  • december 1966: izide prva knjiga zbirke Mala Knjižnica Ognjišča: Albert Schweitzer, Začne se bogata založniška dejavnost Ognjišča.
1967
  • januar 1967: list začne izdajati Apostolska administratura za Slovensko Primorje, ‘predhodnica’ koprske škofije. Prve številke tretjega letnika natisnejo 35.000 izvodov, pa je še premalo, oglašajo se vedno novi naročniki.
  • april 1967: prva knjiga Žepne knjiž­nice je življenjepis papeža Janeza Dobrega, ki doseže visoko naklado 40.000 izvodov.
  • avgust 1967: škof Jenko glavnega urednika razreši župnije, da se lahko posveti samo urejanju Ognjišča in izdajanju knjig. Uredništvo in uprava začneta delati v pritličju škofijskega doma v Kopru.
1968
  • januar 1968: koprska tiskarna ni več kos visoki nakladi Ognjišča, tiskanje prevzame tiskarna Delo v Ljubljani z modernimi rotacijskimi stroji. To leto Ognjišče dobi barvni ovitek, naklada pa še vedno raste.
  • avgust 1968: na uredništvo pride Silvester Čuk.
1969
  • 19. avgust 1969: Ognjišče pripravi na Brezjah prvo romanje invalidov, bolnikov in ostarelih.
  • december 1969: zadnjo številko petega letnika natisnejo v 70.000 izvodih.
  • božič 1969: novi letnik prinaša dve novosti: nekoliko večji format ter štiribarvni tisk na boljšem (premaznem) papirju. Prvih pet številk ima 54 strani, nadaljnje pa 64 strani in tako ostane vse do leta 1991.
1970
  • julij 1970: objavljen prvi Indijanček.
1971
  • april 1971: uredništvu se pridruži Dušica Urbič-Kokol, ki prevaja in pripravlja nekaj rubrik.
  • junij 1971: naklada doseže 85.000 in ‘sedem debelih let’ vztraja na tej številki.
1972
  • januar 1972: uredništvo začne priprave na Klub Ognjišče, več kot sto bralcev se prijavi vsak dan.
  • marec 1972: v Ognjišču je objavljena prva komercialna reklama.oktober 1972: zaradi očitkov, da Ognjiš­če zbira mlade bralce v posebni organizaciji, je Klub ukinjen, urednik obljubi, da bo vse prijavljene člane povezoval Dodatek, ki bo izhajal občasno.
1973
  • april 1973: izide knjiga Materina ruta, prva domača povest izpod peresa Lojzeta Kozarja.
1974
  • 16. julij 1974: preiskave na uredništvu, tedanje oblasti moti uspešno delo, zato poskuša z vsemi sredstvi to preprečiti. Vsem na uredništvu odvzamejo potne liste, moti jih finančno poslovanje, predvsem Predal dobrote.
  • Ognjišče tri leta ne izda nobene knjige, vse sile usmeri v revijo.
  • julij 1974: list uradno izdajajo slovenski škofje, saj je prisoten po vsej domovini.
1978
  • januar 1978: v nakladi 10.000 izvodov izide knjiga Pisma uredniku, izbor pisem očeta urednika.
  • marec 1978: v Ognjišču se začne rubrika Kako sva se spoznala.
  • april 1978: velikonočno darilo – prvi poster Ognjišča in prvo srečanje urednikov z materjo Terezijo ob njenem obisku v Zagrebu.
  • 8. julija 1978: 10. jubilejno romanje invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje.
1979
  • marec 1979: izide težko pričakovani ponatis Kratkega Svetega pisma s slikami.
  • maj 1979: ponatis knjige Dnevnik Anamarije, izšla je že v 15.000 izvodih.
  • junij 1979: na Brezjah se zbere 12.000 romarjev.
  • božič 1979: naklada Ognjišča nenadoma spet ‘poskoči’: doseže 90.000 izvodov. Morda je temu dejstvu botrovalo tudi večje zanimanje za Cerkev po nastopu Janeza Pavla II.
1980
  • januar 1980: Ognjišče začne izdajati tudi knjige za otroke, najprej izide Evangelij v slikah in takoj je potreben ponatis. Septembra izide še 12 slikanic za najmlajše.
  • julij 1980: Ognjišče se pridruži mednarodni izdaji zbirke ‘Cerkev in njena zgodovina’ – deset knjig velikega formata (21 x 31 cm). Bogato ilustrirane barvne knjige izhajajo v nakladi 5.000 izvodov, prva izide novembra 1980, zadnja pa jeseni 1982.
1981
  • april 1981: veliki založniški podvig Ognjišča je monografija Lepa si, zemlja slovenska s čudovitimi fotografijami Janka Ravnika, ki v kratkem doživi dve izdaji in doseže naklado 20.000 izvodov.
  • julij 1981: uredništvo se odloči, da zaradi podražitev papirja v poletnih mesecih izda dvojno številko (julij-avgust), ki ima 32 strani več od običajne. Podobno se zgodi spet leta 1985 in Ognjišče odtlej poleti izhaja v dvojni številki (96 strani) naslednjih deset let (zadnjič leta 1995).
1982
  • april 1982: izide bogato ilustrirana knjiga Janez Pavel II., ki je hitro razprodana in že septembra je potreben ponatis. Prav podobno zanimanje je tudi za knjigo Pastirica Urška, zamejske pisateljice Zore Piščanc, ki govori o zgodovini božje poti na Sveti Gori.
1983
  • junij 1983: iz tiskarne pride prva knjiga zbirke Sveto pismo in njegova zgodovina, ki obsega sedem knjig (naklada 5.000 izvodov).
  • avgust 1983: uredništvu se pridruži Marko Čuk, ki po dveh letih prevzame vlogo prvega tehničnega urednika.
  • božič 1983: Ognjišče vstopa v 20. leto izhajanja, naklada zruši magično mejo sto tisoč, revija izide v 102.000 izvodih. Prvi številki so priložene nalepke (12) z verskimi gesli, v sredini pa je koledar s posterjem.
1984
  • januar 1984: začne izhajati list Sončna pesem, list za mladinsko duhovno glasbo.
  • februar 1984: ob 400-letnici prvega popolnega prevoda Svetega pisma v slovenščino izide knjiga Svetopisemski vodnik.
  • avgust 1984: v sodelovanju z angleško založbo Lion začne izhajati Veroučna knjižnica Ognjišča, sedem knjig v nakladi 10.000 izvodov (prva – Verovati danes) je že kmalu ponatisnjena v 5.000 izvodih).
1985
  • oktober 1985: izide težko pričakovana monografija Lepote slovenskih cerkva z besedili umetnostnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja in fotografijami Jožeta Anderliča.
  • november 1985: Ognjišče se s svojimi izdajami zadnjih dveh let pridruži drugim verskim založbam v sklopu razstavnega prostora Mohorjeve družbe na 7. slovenskem knjižnem sejmu.
1986
  • november 1986: Ognjišču je prvič priložen seznam (katalog) knjižnih izdaj Ognjišča in odziv je nad pričakovanji.
1987
  • maj 1987: oče urednik spremlja koprskega škofa Janeza Jenka na obisku pri Slovencih v Argentini.
  • avgust 1987: Ognjišče izda bogato barvno ilustrirano Sveto pismo v 365 poglavjih in zbira prednaročila za knjigo Verstva sveta, ki izide decembra.
  • november 1987: Ognjišče prvič samostojno nastopa na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, ki je tedaj vsaki dve leti.
  • december 1987: izide prva glasbena kaseta z verskimi popevkami Ko korenin se zavemo (skupina Pot).
1988
  • september 1988: pri Ognjišču izide knjiga Tisoč let krščanstva v Rusiji, prva, ki jo za tisk v celoti pripravimo sami – na našem novem računalniku s programom za namizno založništvo.
  • božič 1988: Ognjišče doseže najvišjo naklado – 105.182 izvodov, za božične praznike se na ljubljanski TV pojavi reklama za časopis in obvestilo, da ga lahko bralci kupijo tudi v kioskih.
1989
  • januar 1989: Ognjišče izda prvo videokaseto (VHS) Marija skoz življenje slovenskega naroda.
1990
  • januar 1990: Predal dobrote se preimenuje v Slovensko karitas in njen prvi direktor postane Franc Bole, ki to delo opravlja do leta 1993.
  • april 1990: za veliko noč izide prva, poskusna številka bogoslužne revije Molimo s Cerkvijo. Z adventom tega leta začnejo redno izhajati bogoslužne knjižice (4 na leto) z enakim naslovom.
  • avgust 1990: na uredništvo pride mladi duhovnik Božo Rustja, ki ureja zbirko Molimo s cerkvijo; oktobra je v Ognjišču objavljen njegov prvi članek, pripravlja tudi Veroučne strani.
  • 19. september 1990: ustanovljeno Tiskovno društvo Ognjišče (TDO), ki postane izdajatelj revije Ognjišče ter se ukvarja z založniško dejavnostjo.
1991
  • 7. maj 1991: škof Metod Pirih blagoslovi nove prostore Ognjišča v prizidku škofijskega doma v Kopru.
1992
  • januar 1992: Ognjišče dobi nov logotip (znak), stiliziran plamen in napis, Sončna pesem postane mesečnik, njen urednik pa Tino Mamić.
1993
  • maj 1993: izide težko pričakovana knjiga Visoka pesem gora s fotografijami Franceta Steleta in besedilom takratnega zunanjega ministra Alojza Peterleta.
1994
  • januar 1994: urednik Božo Rustja začne pripravljati kratke zgodbe (Razmišljajmo ob zgodbi), ki so doslej stalnica Ognjišča in izhajajo tudi v zelo priljubljenih knjižnih izdajah.
  • 20. marec 1994: iz koprskega studia začne poskusno oddajati Radio Ognjišče.
  • april 1994: Ognjišče izda Ilustrirano enciklopedijo Svetega pisma, ki še razširja in dopolnjuje zbirko svetopisemskih knjig , ki jih Ognjišče razširja med bralce v zadnjih desetih letih.
  • 6. junij 1994: koprski škof Metod Pirih blagoslovi studio Radia Ognjišče pri novi cerkvi sv. Marka v Kopru; s tem začne oddajanje Radia Ognjišče v živo in ta dan velja za njegov rojstni dan.
  • september 1994: urednik Božo Rustja odhaja na študij v Rim, njegovo delo za dve leti prevzame duhovnik Primož Krečič.
  • oktober 1994: povabilo bralcem in poslušalcem, naj se pridružijo Prijateljem Radia Ognjišča (sponzorjem evangelija) in tako pomagajo pri postavljanju temeljev za radijske oddaje.
  • oktober 1994: kot pripomoček pri oznanjevanju izidejo Zgodbe in prilike, predhodnica zelo uspešne zbirke Zgodbe za dušo, ki je začela izhajati leta 1997.
  • 28. november 1994: Radio Ognjišče začne neprekinjeno oddajanje 24-ur­nega programa iz svojega studia v kletnih prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, ki ga nadškof Šuštar slovesno blagoslovi 15. decembra.
  • december 1994: Ognjišče izda pobarvanko Sv. Miklavž, prvo v seriji pobarvank, ki jih riše Silva Karim, besedila pripravlja Berta Golob, uglasbena pesem pa je delo Janeza Bitenca.
1995
  • januar 1995: ob 30-letnici se Ognjišče ‘zredi’ za osem strani, poveča se tudi format (15 x 23 cm), celotno Ognjišče je zdaj natisnjeno v barvah.
1996
  • januar 1996: priprave na papežev obisk tudi v Ognjišču, izide kaseta Petrova barka.
  • maj 1996: Slovenija kot 114 država sprejema papeža Janeza Pavla II; ob njegovem 71.apostolskem potovanju izide knjiga Potujoči pastir sveta.
  • september 1996: izide knjiga Papežev rojstni dan z mladimi v Postojni.
1997
  • 15. april 1997: Radio Ognjišče začne poskusno oddajati na internetu, v reviji začnemo redno vsak mesec objavljati novosti, ki jih izdaja založba.
  • maj 1997: knjige Ognjišča si bralci lahko ogledajo na internetu in jih tudi kupijo – Robert Božič, novinar Radia Ognjišče, usposobi prvo poskusno spletno knjigarno Ognjišča.
  • april 1997: iz Rima se vrne urednik Božo Rustja.
  • september 1997: Miha Turk, sedanji direktor, objavi prvi članek v Ognjišču.
  • november 1997: da bi knjige čim bolj približali ljudem si urednik Franc Bole ‘izmisli’ posebna prodajna stojala, v naslednjih mesecih Ognjišče nagrajuje zveste bralce.
  • božič 1997: Ognjišče v novem letniku poveča obseg (84 strani), papir je boljši, zato so tudi fotografije bolj ‘spodobne’. Uredništvu se pridruži časnikar in zgodovinar Tino Mamić, nekdanji urednik Sončne pesmi, ki ureja mladinske rubrike in skrbi za knjižne izdaje.
1999
  • februar 1999: izide bogata monografija Plečnikova sakralna umetnost (360 strani in 250 barvnih fotografij).
  • september 1999: drugi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji (Maribor) in razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega spremlja tudi uredništvo in založba Ognjišča z izdajami glasbenih kaset (Slomškova pot v nebo) in CD-jev.
  • oktober 1999: Ognjišče na prelomu tisočletja izda obsežno knjigo Krščanstvo 2000 let s številnimi dokumentarnimi fotografijami, preglednicami in dodatkom o vlogi Slovencev v zgodovini krščanstva.
2000
  • 14. maj 2000: dobrodelni koncert ob 35- letnici izhajanja revije Ognjišče v prostorih Škofijske gimnazije Vipava. Nastopijo naši popularni pevci in glasbeniki, več kot 2000 poslušalcev za Škofijsko gimnazijo zbere dva milijona tolarjev (skoraj 8.500 današnjih evrov).
    16. julij 2000: časnikar Družine Jože Zadravec v poročilu o posvečenju koprskega pomožnega škofa Jurija Bizjaka zapiše, da ima v Kopru sedež tudi revija in založba Ognjišče, ki je v 35. letih izdala 271 knjig, 34 kaset, 30 videokaset in 4 CD-je.
2001
  • januar 2001: novo tisočletje je čas za nove spremembe – Ognjišče začne izhajati na 100 straneh, tudi format se nekoliko poveča. Še pomembnejše od tehničnih pa so številne vsebinske novosti.
2002
  • september 2002: uredništvu se pridruži Miha Turk, ‘leteči reporter’, ki spremlja glasbo, sprašuje za mnenje (‘pogled’) znane osebnosti, piše o življenjskih usodah navadnih ljudi, obiskuje zanimive ljudi, poklice, znamenitosti, ustanove …
2003
  • božič 2003: štirideseti letnik prinaša ‘revolucionarno’ novost: ‘dodatek’ Za oddih in navdih, v katerega so na 16 straneh vključeni literarni prispevki.
2004
  • 23. – 30. april 2004: kolesarjenje Ognjišča po Sloveniji pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V osmih dneh skupina osmih kolesarjev prekolesari 1.350 km ob mejah Republike Slovenije pod geslom Slovenija, ostani to, kar si.
  • božič 2004: naročniki Ognjišča dobijo ob 40-letnici izhajanja v dar knjigo Zgodbe s semeni upanja, šesto iz uspešne zbirke Zgodbe za dušo.
2005
  • januar 2005: v jubilejnem letniku začnemo rubriko Štirideset mladih let, v kateri se v vsaki številki spomnimo nekaterih pomembnih članov uredništva, zunanjih sodelavcev, fotografov …
  • april 2005: velikonočni številki Ognjišča, v kateri je v prilogi predstavljena štiridesetletna pot Ognjišča, je priložena drobna knjižica Hvala za vašo zvestobo.
  • 26. – 29. april 2005: romanje ob 40-letnici Ognjišča. Okrog 300 romarjev v šestih avtobusih, ki jih vodi koprski škof Metod Pirih, obišče Padovo, Loreto, Assisi in San Giovanni Rotondo.
  • 4. september 2005: na parkirišču pred Postojnsko jamo se zbere več kot 10.000 bralcev Ognjišča na praznovanju 40- letnice izhajanja najbolj brane revije v Sloveniji ter na 25. srečanju Prijateljev Radia Ognjišče (PRO).
  • 11. september 2005: na dvorišču pred sedežem Ognjišča v Kopru se sklene podvig Na kolesu s Slovenijo v srcu ob 40- letnici revije Ognjišče. Od maja do septembra je Ognjišče pripravilo kolesarski vikend v eni od naših pokrajin, ki se ga je udeležilo od 50-90 kolesarjev iz vse Slovenije.
  • 8. oktober 2005: romanje na Bavarsko za nagrajence kviza (avtobus zvestobe), romarji med drugim obiščejo rojstni kraj papeža Benedikta XVI. Marktl in božjo pot Altöting.
  • 29. november 2005: ustanovitelj in glavni urednik Ognjišča Franc Bole prejme Schwentnerjevo nagrado, ki jo podeljuje strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije za zasluge na področju založništva.
  • december 2005: založba Ognjišče prešteje svoje dosedanje izdaje: v štiridesetih letih je izšlo 319 naslovov knjig, 35 kaset, 31 videokaset, 7 CD-jev in 2 DVD-ja.
2006
  • januar 2006: da bi bile bralcem knjige še bolj dostopne Ognjišče ustanovi Klub Ognjišče, v katerega se lahko včlanijo z nakupom katerekoli knjige. Člani kluba prejmejo kartico zvestobe, s katero so upravičeni do popustov.
  • februar 2006: pisarna Ognjišča v Ljubljani (Poljanska 4) se preseli v nove prostore bivše knjigarne Mohorjeve družbe.
  • 23. junij 2006: začne se kolesarsko romanje Šest dni za šest škofij in šest božjih poti, na katerem skupina kolesarjev v majicah Ognjišča ob ustanovitvi novih škofij, obišče vse škofijske sedeže (stolnice), ter v vsaki škofiji tudi osrednjo Marijino božjo pot.
  • avgust 2006: Ognjišče izda zbirko Svetopisemske zgodbe kot risanke (15 zgodb) tudi na DVD-jih. Zgodbe so sinhronizirane, osebe “govorijo slovensko”.
  • december 2006: pri založbi Ognjišče je v letu 2006 izšlo 20 knjižnih naslovov, prenovljena izdaja, 4 ponatisi …
  • božič 2006: Ognjišče začenja 43. letnik v povečanem formatu (19 x 27 cm), pa tudi oblikovno prenovljeno, z večjimi fotografijami, z več barve, večjimi črkami … Na tehnično uredništvo pride nova moč: Benjamin Pezdir.
2007
  • 1. januar 2007: v Sloveniji kot plačilno sredstvo namesto tolarja uveden evro in posamezna številka Ognjišča stane 2 evra (prej 480 SIT).
  • marec 2007: založba Ognjišče pred veliko nočjo izda monografijo o slikarju Maksimu Gaspariju (v dveh knjigah). Avtorja Slovenske pravljice Maksima Gasparija sta Ivan Sivec in Marjan Marinšek.
  • april 2007: izide velika enciklopedična knjiga Krščanska božjepotna svetišča vsega sveta, ki na 280 straneh predstavi znane in manj znane božje poti z vsega sveta.
  • september 2007: založba Ognjišče izda knjigo Kraljica Slovencev, povest o brezjanski Mariji Pomagaj, ki jo ob 100-letnici kronanja napiše Ivan Sivec.
  • december 2007: pri založbi Ognjišče je v letu 2007 izšlo 16 knjižnih naslovov, 11 ponatisov, dva glasbena CD-ja in zbirka DVD filmov (21).
2008
  • januar 2008: izide jubilejna 500. številka Ognjišča.
  • 21. junij 2008: Ognjišče pripravi jubilejno 40. romanje invalidov, bolnikov in starejših na Brezje, ki se ga udeležijo tudi trije škofje.
  • 6. julij 2008: točno petdeset let po novi maši, ki jo je daroval v Postojni, msgr. Franc Bole, urednik Ognjišča in direktor Radia Ognjišče v koprski stolnici obhaja svoj zlatomašni jubilej.
  • avgust 2008: izide sedma izdaja Drobnih zgodb za dušo, ki jih je bilo dotlej prodanih že več kot 17.000 izvodov.
  • september 2008: izide zadnja (44) knjiga iz zbirke Žepna knjižnica – Povest družine Martin. Knjige odslej izhajajo v prenovljeni zbirki Žepna knjiga Ognjišča.
  • 22. oktober 2008: škof Anton Jamnik blagoslovi novo knjigarno Ognjišča v Kranju.
  • december 2008: založba Ognjišče v letu 2008 izda 19 knjižnih naslovov, 11 ponatisov, dva glasbena CD-ja.
  • božič 2008: zadnji številki Ognjišča sta ob vstopu v 45. leto izhajanja priložena katalog knjižnih izdaj in stenski koledar za leto 2009 s fotografijami Ubalda Trnkoczyja.
2009
  • januar 2009: uvodnike Ognjišča (Na začetku) odslej piše gledališki igralec Gregor Čušin; Janez Keber pa v vsaki številki razlagi imen doda še razlago enega frazema, stalne besedne zveze, ki jo srečujemo v vsakdanjem
    govorjenju ali pri branju (Zakaj rečemo).
  • december 2009: knjižna bera založbe Ognjišče v minulem  letu– 22 novih knjižnih naslovov, trije ponatisi, ena prenovljena izdaja, DVD plošča, glasbeni CD.
  • božič 2009: Sončna pesem, ki je 25 izhajala kot samostojna revija, postane mladinska priloga Ognjišča. Število strani Ognjišča se tako poveča za šestnajst – na 132, cena pa ostane enaka.
  • božič 2009: v zahvalo za zvestobo Ognjišče na začetku 46. letnika bralcem podari knjigo Kruh in vino smo prinesli.
2010
  • 1. januar 2010: v mesecu verskega tiska praznuje svoj 70 rojstni dan urednik Silvester Čuk, ki je vse svoje življenje zapisal delu za verski tisk in soureja Ognjišče od prve številke do danes.
  • januar 2010: Sončna pesem, mladinski mesečnik za mlade, ki od leta 1984 izhaja kot samostojna revija, je kot mladinska priloga (24 strani) vključena v Ognjišče. Januarja 2012 se preimenuje v Mladinsko prilogo. Njen urednik je Matej Erjavec, že prej vrsto let sodelavec Sončne pesmi, ki skrbi še za številne druge članke v Ognjišču.
  • oktober 2010: Ognjišče pripravi romanje ob 45-letnici izhajanja, v počastitev 100-letnice rojstva blažene Matere Terezije in po poteh škofa Janeza Gnidovca v Makedonijo in na Kosovo.
  • november 2010: Ognjišče napove podražitev revije (izvod za 20 centov), kar je prva podražitev po šestih letih in to kljub temu, da se je v tem času število strani povečalo za 16.
  • december 2010: minulo leto je založba izdala 15 novih knjig, 6 ponatisov, 6 CD-jev, 1 DVD in voščilnice.
2011
  • februar 2011: konec meseca izide že deseta knjiga v zbirki Zgodbe za dušo – Zgodbo ti povem.
  • avgust 2011: izide velika monografija Umetnost svetega – cerkve na Slovenskem z več kot 5o0 fotografijami fotografa Franceta Steleta in besedilom  dr. Marijana Zadnikarja.
  • november 2011: prenovljeni prostori uprave in uredništva Ognjišča v Kopru, odprta nova trgovina.
  • december 2011: knjižna bera založbe v letu 2011 – 17 novih knjig, 6 ponatisov, dva glasbena CD-ja in DVD plošča.
2012
  • januar 2012: po nekaj letih odmora je v reviji spet urednikova beležnica, ki bralce seznanja z novostmi na Ognjišču, Bogdan Žorž začne pisati rubriko Pot do Boga – preko gora, Sončna pesem postane Mladinska priloga.
  • april 2012: izide prva elektronska knjiga založbe Ognjišča – roman Pesem dveh src.
  • maj 2012: iz tiskarne pride ponatis Kratkega Svetega pisma, ki je doslej izšlo že v več kot 150.000 izvodih. Ta izdaja je posebna, saj je slikovno gradivo digitalizirano, besedilo pa posodobljeno.
  • september 2012: prenovljena spletna stran http://revija.ognjisce.si, na kateri je poleg povzetkov vsebine posameznih številk vsak dan tudi predstavitev svetnika dneva in godovnjakov za tisti dan.
  • 29. 11. 2012: občni zbor Tiskovnega društva Ognjišče, ki je ustanovitelj Ognjišča d.o.o. in na katerem je za direktorja izvoljen Miha Turk, Franc Bole pa ostaja še naprej predsednik društva.
  • december 2012: minulo leto izide 14 novih knjig, 8 prenovljenih izdaj, 5 ponatisov in dva glasbena CD-ja.
  • božič 2012: založba izda poučno družinsko igro Pot k Jezusu in štiri darilne knjižice v seriji Podarim ti misel (Hvaležnost, Prijateljstvo, Družina in Ljubezen).
2013
  • januar 2013: Ognjišče začne objavljati anketo Ognjišča (po rubrikah).
  • april 2013: izide knjiga Obrisal bo solze z njihovih oči, ki jo Božo Rustja, ki zgodbe zbira, uvrsti kot prvo v novo serijo Zgodb za dušo.
  • junij 2013: na 45. romanju bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje, ki ga organizira Ognjišče, se zbere več kot 4.000 ljudi.
  • julij 2013: izide že enajsta, prenovljena, izdaja knjige Dnevnik Anamarije … za počitniško branje bralci lahko napolnijo košarico za 10 € in ob določenem znesku dobijo v dar še ležalko za na plažo.
  • 1. september 2013: zaradi finančnih težav mariborske škofije Ognjišče prevzame Slomškovo založbo in njeni knjigarni v Mariboru in na Ptuju in tako še razširi ponudbo verskih knjig.
  • 30. oktober 2013: predsednik države Borut Pahor odlikuje ustanovitelja Ognjišča msgr. Franca Boleta z državnim odlikovanjem Redom za zasluge.
  • december 2013: založba Ognjišče v letu 2013 izda 24 naslovov knjig, 2 prenovljeni izdaji in en ponatis, igro in zbirko podobic z molitvami.
  • božič 2013: Ognjišče stopa v 50. leto izhajanja.
2014
  • januar 2014: v jubilejnem letniku se začenjajo nove rubrike: Razsuti tovor, Folklora, Moj poklic je poslanstvo.
  • februar 2014: založba Ognjišče skupaj s Slomškovo izda Youcat – molitvenik za mlade.
  • 6. marec 2014: po kratki in težki bolezni umre naš sodelavec Bogdan Žorž.
  • junij 2014: ob 200-letnici milostne brezjanske podobe založba Ognjišče izda knjigo Klekljane rože za brezjansko Marijo Pomagaj s fotografijami dvestotih najlepših čipk – od 669 cvetov, kolikor jih je avtorica všila v enajst oltarnih prtov.
  • 27. junij 2014: urednik Silvester Čuk prejme odličje sv. Cirila in Metoda za življenjsko delo, 13. julija pa v rodnem Črnem Vrhu nad Idrijo obhaja zlatomašni jubilej.
  • 25. november 2014: izide knjiga Od petrolejke do iPada – spomini primorskega duhovnika Dušana Jakomina († 12. 2. 2015).
  • 26. – 30. november 2014: Ognjišče je s svojimi knjigami navzoče na 30. jubilejnem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Največjega slovenskega srečanja izdajateljev knjig se Ognjišče udeležuje že od leta 1985.

več o zgodovini Ognjišča (mesečnika in založbe)
S. Čuk, Plamenček preraste v ogenj: Naših 35 let, v: Ognjišče 4 (2000), 32-33.
S. Čuk, Štirideset let Ognjišča: Priloga, v: Ognjišče 4 (2005), 43-50.
S. Čuk, Petdeset let Ognjišča: Zlati jubilej (posebna priloga), v: Ognjišče 4 (2015), 10-25.
Franc Bole. Uresničevalec evangelija, Ognjišče, Koper, 2020.

iskalec in zbiralec Marko Čuk