Skip to main content

Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.(Erich Maria Remarque)

Avtor: marko

Knjigarna Ognjišča v Kopru

(ob obletnici) V torek, 14. novembra 2017 je koprski škof Jurij Bizjak blagoslovil preseljeno in prenovljeno knjigarno Ognjišča v Kopru, ki se je iz starih prostorov uredništva preselila bliže ljudem – na Trgu Brolo 10. Upali in želeli smo, da jo bo tako opazilo in obiskalo več ljudi, in po dobrem tednu delovanja že lahko rečemo, da je res tako. Še vedno pa  jih je veliko, ki ne vedo zanjo, zato vabimo najprej vse domačine in tiste, ki med tednom živite v Kopru, okoliške prebivalce in vse, ki prihajate na Obalo, da se oglasite pri nas na glavnem koprskem Trgu Brolo, le nekaj korakov levo od vhoda na škofijsko dvorišče. Prosimo vse, ki ste pri nas že bili, da “poveste naprej”, da bi se tako razvedelo (kot klic glasnika v puščavi), da je tudi na Obali knjigarna, kjer se lahko dobi kaj verskega …

knjigarna Ognjisca KPZačenjamo čas pričakovanja, čas razgledovanja, čas hrepenenja, … da bi noč minila in bi se zdanilo, da bi videli, kam vodi pot, da bi smisel našega življenja znova zažarel. V tej napetosti med lučjo in temo, med čakanjem in prihodom, med jutrom in nočjo moramo živeti. Sami moramo postati nočni stražar, varovati sebe, svojo družino, svojo skupnost in deželo … pred tistim praznim in minljivim bliščem, s katerim se srečujemo po razsvetljenih mestih in ga ponuja svet … ne sme zasesti prostor v naši “notranji hiši” in dušiti naše pričakovanje Tistega, ki prihaja in je že tu, da tudi mi dospemo do sebe, to je blagoslovljen čas, ki naj nas vedno znova poveže s hrepenenjem po odrešenju. V adventu se srečujemo z Miklavžem, ki nas s svojimi očetovskimi potezami navdihuje, da tudi v sebi odkrijemo tistega, ki druge hrabri, na katerega se lahko naš bližnji nasloni,… da izžarevamo njegovo dobroto sv. Miklavža, da se ljudje čutijo obdarjene že samo z našo navzočnostjo, … Advent je tudi čas, ko lahko svoje zasvojenosti ponovno spremenimo v hrepenenja, ko jim v tišini naredimo prostor …

Želimo vam, da bi hrepenenje časa, ki je pred nami, ustvarjalo toplino, širino, da se ne bi ukvarjali samo s tem, kako dobro živeti, biti uspešni, se uveljaviti … saj vendar ne moremo živeti tako, da bodo naša edina skrb nakupovalna središča, bančni račun, ponarejeno življenje, ki ga predpisuje svet zabave …mora obstajati višji cilj za kar je vredno žrtvovati vse in se prepustiti temu z vsem srcem. Obstajati mora nekaj, kar se nas dotakne v globini, kar izpolnjuje naše najgloblje hrepenenje.

Tudi zato si pri  založbi Ognjiišče že petdeset let prizadevamo, kako vzgajati človeka za prepoznavanje svoje notranjosti, duhovnega, globljega, doživetega … kako sprožiti hrepenenje in nemir duha,  “Če hočeš zgraditi ladjo, vzbudi v ljudeh hrepenenje po globokem, neskončnem morju,” pravi avtor Malega princa. Tudi zato vas vabimo k nam, med naše knjige, … izdaje za otroke, … igrače …  jaslice … voščilnice … glasbo  … in še veliko lepega iz darilnega programa založbe Ognjišče  … skodelice … okrašene sveče … kadilnice … kadilo … angelčki — šali, rokavice ….

Sprejmite z naklonjenostjo to “ponudbo”, da bi čas pričakovanja in praznike doživeli duhovno bogati knjigarna Ognjisca KP2Da bi uresničili svoje hrepenenje po izpolnjenem življenju, po Božji luči, po stiku z Božjim otrokom v sebi … po srečanju z izvirno in nepotvorjeno podobo, ki jo je Bog ustvaril v vsakem od nas … osvobojeni. Pri tem doživljenju nam je lahko v veliko pomoč beseda … s razmišljanjem besede dopustimo, da se nas dotakne in postane tisti angel, ki nas sreča in nam želi spregovoriti o nečem, kar spreminja naše življenje… Podobe iz knjig se želijo naseliti v nas, doživetja ob jaslicah, duhovna glasba, voščila, vonj kadila, blagoslovi … naj obrodijo sad v naših srcih.

pripravlja Marko Čuk

Knjižna ponudba Ognjišča 2019-20

Knjizna ponudba Ognjisca 2018 19 3DLetošnjemu decembrskemu Ognjišču (12/2019) je priložena Knjižna ponudba Ognjišča – katalog novosti. Ta se nekoliko razlikuje od Miklavževega kataloga, ki ste ga prejeli prejšnji mesec in so v njem predstavljeni predvsem predlogi za Miklavževo obdarovanje. Knjižna ponudba Ognjišča pa prinaša na prvem mestu naše novejše izdaje, obširneje tisto najbolj sveže iz našega knjižnega nabora. Seveda pa so v njem tudi nekatere naše bolj iskane (in prodajane) knjige, zaradi večjega obsega kataloga smo dodali še nekaj predlogov za obdarovanje ob prazničnih dneh v upanju, da boste v njem lahko izbrali kaj zase in za svoje najbližje. PRELISTAJTE katalog naših knjig.

Kaj smo izdali v letu 2019, ki se izteka:

NOVOSTI 2019:

 

PRENOVLJENE IZDAJE

  • K sveti maši gremo – pobarvanka

 

PONATISI

  • Krstni album

 

DRUGE IZDAJE

  • Svetopisemske domine
  • CD – Ko zarja zlati nam gore (ženski tercet ms spremljavo orgel)
  • CD – Svet je isti (skupina Dominik)
  • CD – Ritem srca 2019 (festivalski CD)

pripravlja Marko Čuk

Ognjišče na 35. slovenskem knjižnem sejmu

knjizni sejem vabilo 250 2019

VRATA JE ODPRL 35. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM – v letu, ko smo se spominjali 200-letnice smrti Valentina Vodnika in prav njegov portret (Miha Maleš) nas bo spremljal skozi vseh šest dni sejma, saj je osnova za njegovo letošnjo podobo (mozaik iz množice raznobarvnih delčkov nam prikazuje večstranskost digitalnega časa, ko se branje seli s papirja na zaslone). Sejem je največje srečevanje založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem v šestih dneh sejemskega dogajanja vse govori o knjigah in kulturi. Svoje knjige bo predstavilo okrog 90 založb, knjižno ponudbo pa spremlja več kot tristo brezplačnih spremljevalnih dogodkov, pogovorov, podpisovanj, predstavitev, podelitev nagrad … (več na spletni strani SKS.)

knjizni sejem vabilo 2019Na sejmu pa je tudi založba Ognjišče, ki se je kot založba prvič predstavila že na 7. knjižnem sejmu leta 1985. Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno. Aprila 2017 smo se spominjali 50-letnice ‘rojstva’ založbe Ognjišče. Takrat je namreč pri Ognjišču izšla prva knjiga v Žepni knjižnici Ognjišča Papež Janez Dobri (o sv. Janezu XXIII.) v več deset tisoč izvodih. Takratni uredniki so v težkih razmerah za Cerkev in verne želeli ljudem ponuditi poleg duhovnega branja v Ognjišču še dodatno branje v knjigah. In začeli so ‘avanturo’ založbe, ki je v pol stoletja izdala veliko knjig v visokih nakladah. Zavedamo pa se, da ni dovolj knjige izdajati, ampak je treba, da gredo med ljudi, saj so namenjene njim … in tudi Slovenski knjižni sejem je taka priložnost, da se več ljudi seznani s knjigami z versko vsebino, s knjigami Ognjišča, z našimi knjigami, jih vzame v roke, prelista – …

Zato vas Založba Ognjišče vabi, da na knjižnem sejmu obiščete naš razstavni prostor (velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma v pritličju), kjer si lahko ogledate naše nove izdaje ter jih kupite s posebnim sejemskim popustom.

Pred Miklavžem vas bo gotovo zanimalo, kaj ponujamo v Miklavževi ponudbi za leto 2019. Lahko si jo prelistate in ogledate že doma, da bo na sejmu izbira lažja …  Če vas pa zanimajo tudi naše druge izdaje in novosti, potem pa  prelistajte katalog Knjižna ponudba Ognjišča … Ste našli kaj zanimivega? Na knjižnem sejmu lahko do nedelje zvečer kupujete s popustom.

knjizni sejem 2019                       knjizni sejem 2019 250

Prav tako vas vabimo na dve srečanji z avtorjema založbe Ognjišče: Na prvem bo p. Karel Gržan ob pesmi in besedi kantavtorja Adija Smolarja govoril o TAKŠNI IRONIJI IN SMEHU, KI OSVOBAJATA. Srečanje bo v Kosovelovi dvorani v sredo, 27. novembra ob 18. uri.

Na drugem pa bo dramski igralec Gregor Čušin spregovoril o tem, KAKO STARE ZGODBE POVEDATI NA NOVO ter predstavil svoji knjigi Na tretji strani in Zgodbe iz velike knjige in malega predala, ki sta izšli pri Ognjišču. Predstavitev bo v četrtek, 28. novembra ob 17. uri.

knjizni sejem4 2019 590
Fotografije: Ireneja Nejka Čuk

Razstavni prostor založbe Ognjišče se nahaja v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma – pritličje vhod s ploščadi Trg Republike (Cankarjev dom; Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana).

ODPIRALNI ČASI

TO, 26. novembra, od 12. do 20. ure
SR, 27. novembra, od 9. do 20. ure
ČE, 28. novembra, od 9. do 20. ure
PE, 29. novembra, od 9. do 22. ure
SO, 30. novembra, od 9. do 22. ure
NE, 1. decembra, od 9. do 18. ure

Vstop je brezplačen – vabljeni!

pripravlja Marko Čuk

knjigarnaKP

Knjigarne Ognjišče zaprte

knjigarnaKP
Obveščamo vas, da so DO PREKLICA
ZAPRTE Knjigarne Ognjišča:
v Kranju in Kopru ter

Slomškove KnjigarnE
v Mariboru in na Ptuju …

Naročila lahko oddate preko spletne strani:

www.knjigarna.ognjisce.si ali ognjisce.narocila@ognjisce.si ali po telefonu 05 61 17 220 (delavnik med 8 .in 15. uro).

Glede na razmere in možnosti se bomo potrudili naročila izvesti, a računajte na morebitne težave.

Ostanimo doma, ostanimo zdravi!
knjizni sejem1 2018

Ognjišče na 34. slovenskem knjižnem sejmu

34. slovenski knjižni sejem, v Cankarjevem letu (100-letnica Cankarjeve smrti) … je priložnost, da Cankarja spoznamo v novi luči … v še bolj zanimivi zgodbi kot doslej …K temu nas vabi tudi likovna podoba grafika slikarja Janeza Boljke iz leta 1972 – ki s kljubovalno bolečo pozo telesa brez rok, borca za narodov blagor …izžareva Cankarjevo silo in notranjo svetlobo. … V Galeriji CD je med sejmom na ogled razstava Ivan Cankar, ki sledi življenjski poti pisatelja v osmih slikah kot del programa Cankar o Cankarju.knjizni sejem1 2018Letošnja država v središču je Madžarska, s katero se bomo srečevali vseh osem dni sejma. Sejem gosti Postojno v Vilharjevem letu in odhaja v goste v Radovljico. Na šestih odrih se bo v petih dneh in pol zvrstilo skoraj tristo dogodkov. Zelo pomemben je življenjski jubilej (70 let) pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja, najbolj prevajanega in nagrajevanega slovenskega avtorja.
Novosti sejma: več prostora in časa je posvečenega otrokom, za mlade je prostor v Debatni kavarni … založniška akademija se bo ukvarjala z vrednotenjem mladinske literature  … na Forumu vsak dan ustvarjajo ilustratorji … Na letošnjem sejmu so se več kot dvajsetim tisočem knjig pridružile tudi krizanteme na vseh odrih in stojnicah. Kot simbol in v spomin na pogumnega pisatelja ter globok priklon njegovim knjigam (več na spletni strani SKS.

knjizni sejem 2018

Na sejmu pa je tudi založba Ognjišče, ki se je kot založba prvič predstavilo že na 7. knjižnem sejmu leta 1985. Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno. Aprila 2017 smo se spominjali 50-letnice ‘rojstva’ založbe Ognjišče. Takrat je namreč pri Ognjišču izšla prva knjiga v Žepni knjižnici Ognjišča Papež Janez Dobri (o sv. Janezu XXIII.) v več deset tisoč izvodih. Takratni uredniki so v težkih razmerah za Cerkev in verne želeli ljudem ponuditi poleg duhovnega branja v Ognjišču še dodatno branje v knjigah. In začeli so ‘avanturo’ založbe, ki je v pol stoletja izdala veliko knjig v visokih nakladah. Zavedamo pa se, da ni dovolj knjige izdajati, ampak je treba, da gredo med ljudi, saj so namenjene njim … in tudi Slovenski knjižni sejem je taka priložnost, da se več ljudi seznani s knjigami z versko vsebino, s knjigami Ognjišča, z našimi knjigami, jih vzame v roke, prelista – …

Pred Miklavžem vas bo gotovo zanimalo, kaj ponujamo v Miklavževi ponudbi za leto 2018. Lahko si jo prelistate in ogledate že doma, da bo na sejmu izbira lažja …  Če vas pa zanimajo tudi naše druge izdaje in novosti, potem pa  prelistajte katalog Knjižna ponudba Ognjišča. … Ste našli kaj zanimivega? Na knjižnem sejmu lahko do nedelje zvečer kupujete s popustom.

Kaj smo izdali v letu 2018, ki se izteka:

NOVOSTI 2018:

 

PRENOVLJENE IZDAJE

 

PONATISI

  • Jaz, Čarli Čeplin
  • Dragoceno darilo zgodb
  • Moje prvo obhajilo
  • Pater Pij, sveti, ponižni in ljubljeni
  • Sveto pismo v torbici
  • Božič prihaja
  • Raziskuj Sveto pismo
  • Ana praznuje božič
  • Jaz, Čarli Čeplin

 

DRUGE IZDAJE

 

NEKAJ IZ ZGODOVINE ZALOŽBE
Izdajanje knjižnih del pri Ognjišču se je začelo v dveh zbirkah – Mali in Žepni knjižnici Ognjišča. Da je bila želja po branju v tistem času zelo velika dokazujejo številke, saj je bila prva izdana knjiga prodana v nakladi 40.000 izvodov. V letu 1967 so izšle tri knjige – poleg omenjene še Moč ljubezni o Maksimiljanu Kolbeju in knjiga Če Gospod kliče. S tem so bili položeni temelji za založniško dejavnost in lahko omenimo, da je v teh 50. letih bilo izdanih 651 knjig, poleg njih še 36 glasbenih kaset, 31 videokaset, 26 glasbenih CD-jev in 10 DVD-jev ter dve seriji filmov na DVD. Slomškova založba pa je v času od septembra 2013, ko je bila priključena Ognjišču, izdala 47 novosti in 10 ponatisov.

 

 Ali ste vedeli, da

… je bil prvi ilustrator naših knjig bil slikar Lojze Perko (Luč z gora, Materina ruta)?
… da je bila povest Materina ruta pisatelja Lojzeta Kozarja, takrat župnika v prekmurskih Odrancih, prva knjiga domačega avtorja pri založbi Ognjišče (izšla leta 1973)
… je Ognjišče decembra 1979 izdalo prvo knjigo za otroke (Evangelij v slikah); prav ponudba knjig za otroke je danes najštevilčnejša v programu založbe
…je julija 1980 Ognjišče z založbo Jaca Book iz Milana začelo izdajati zbirko Cerkev in njena zgodovina – deset bogato ilustriranih knjig velikega formata; v osemdesetih z isto založbo tudi zbirko Sveto pismo in njegova zgodovina (7 knjig)
… je največji založniški podvig Ognjišča v osemdesetih, monografijo Lepa si zemlja slovenska (20.000 naklade v dveh izdajah) uradno izdala Mohorjeva družba v Celju, ker knjiga ni verskega značaja in jo Ognjišče ni smelo izdati.
… se je Založba Ognjišče prvič predstavila na 7. knjižnem sejmu leta 1985? Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno.
… je januarja 1987 Ognjišče izdalo prvo glasbeno kaseto (verske popevke Ko korenin se zavemo), leta 1989 pa tudi prvo videokaseto (VHS) Marija skoz življenje slovenskega naroda
… od leta 1997 Ognjišče ponuja svoje knjige tudi po internetu (spletna knjigarna je bila prenovljena 2016).
… si leta 1997 oče urednik Franc Bole ‘izmisli’ za prodajo knjig po župnijah posebna prodajna stojala
… izide decembra 1999 knjiga Svetnik za vsak dan v dveh knjigah (ponatis leta 2004), 2016 izide nova prenovljena in razširjena izdaja
… leta 2002 Ognjišče prvič ponudi zelo poriljubljene krstne, obhajilne in birmanske pakete.
… za božič 2004 naročniki Ognjišča dobijo ob 40-letnici izhajanja v dar knjigo (Zgodbe s semeni upanja)
… leta 2006 Ognjišče ustanovi klub Ognjišče, v katerega se lahko včlanijo z nakupom katerekoli knjige in prejmejo kartico zvestobe, s katero so upravičeni do popusta
… je oktobra 2008 škof Anton Jamnik blagoslovil novo knjigarno Ognjišča v Kranju
… so novembra 2011 prenovljeni prostori uprave in uredništva Ognjišča v Kopru, odprta nova trgovina z bogato ponudbo knjig
… je bilo za založbo najbolj rodovitno leto 2013 (izdanih 24 novih knjig)
… da je septembra 2013 založba Ognjišče pod svoje ‘okrilje’ sprejela tudi mariborsko Slomškovo založbo
… da je 14. novembra 2017 založba Ognjišče odprlo prenovljeno knjigarno v Kopru (Trg Brolo 11)

več: ERJAVEC, Matej. Obisk pri nas doma – Založba Ognjišče. (Na obisku). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 4, str. 104-106.

pripravlja Marko Čuk

Knjižna ponudba Ognjišča 2018-19

Knjizna ponudba Ognjisca 2018 19 3DLetošnjemu decembrskemu Ognjišču je priložena Knjižna ponudba Ognjišča – katalog novosti. Ta se nekoliko razlikuje od Miklavževega kataloga, ki ste ga prejeli prejšnji mesec in so v njem predstavljeni predvsem predlogi za Miklavževo obdarovanje. Knjižna ponudba Ognjišča pa prinaša na prvem mestu naše novejše izdaje, obširneje tisto najbolj sveže iz našega knjižnega nabora. Seveda pa so v njem tudi nekatere naše bolj iskane (in prodajane) knjige, zaradi večjega obsega kataloga smo dodali še nekaj predlogov za obdarovanje ob prazničnih dneh v upanju, da boste v njem lahko izbrali kaj zase in za svoje najbližje. PRELISTAJTE katalog naših knjig.

Kaj smo izdali v letu 2018, ki se izteka:

NOVOSTI 2018:

 

PRENOVLJENE IZDAJE

 

PONATISI

  • Jaz, Čarli Čeplin
  • Dragoceno darilo zgodb
  • Moje prvo obhajilo
  • Pater Pij, sveti, ponižni in ljubljeni
  • Sveto pismo v torbici
  • Božič prihaja
  • Raziskuj Sveto pismo
  • Ana praznuje božič
  • Jaz, Čarli Čeplin

 

DRUGE IZDAJE

pripravlja Marko Čuk

pismo meseca 11 2017

Starejši, ki smo ostali sami, si želimo tudi razvedrila in druženj.

Na revijo Ognjišče sem naročena že od leta 1969. Vedno jo z veseljem preberem. Večkrat kupim pri vas kakšno knjigo, tako da imam že kar precej knjig, ki mi lepšajo samoto. Nikoli še nisem bila tako pogumna, da bi vam pisala, danes pa sem se odločila, da vam pišem in vas prosim za nasvet.
pismo meseca 11 2017Pred osmimi leti se mi je smrtno ponesrečil mož in tako živim sedaj sama. Imam odrasle otroke, ki pa imajo svoje družine in so zelo zaposleni, tako da imajo bolj malo časa zame. Moja mladost je že davno minila, stara sem namreč 75 let. Človek tudi v teh letih še potrebuje stikov s svojimi vrstniki, ki jih je doletela enaka usoda in si želijo poštene krščanske družbe.
V kraju, kjer živim, sem vključena v društvo upokojencev, kjer se razumemo, toda med njimi ne najdem prijateljic ali prijatelja, ki bi bil enakih pogledov in želja.
Ko berem vašo revijo, vidim, da pišete o mladih in odgovarjate mladim ali zakoncem, pogrešam pa članke o nas starejših, ki smo ostali sami, tudi mi si želimo malo razvedrila ali morda kakšnih srečanj, izletov ali druženja. Zelo bi bila vesela, če bi tudi nam osamljenim omogočili kaj takega. Morda kakšno srečanje ovdovelih in starostnikov, da bi nam polepšali življenje. Z veseljem bi se udeležila takšnega družabnega srečanja ali izleta. Avta nimam in tudi voziti ne znam. Nimam interneta, da bi na ta način spoznavala svoje vrstnike. Vdovska pokojnina je nizka, tako da si ne morem privoščiti razkošja, toda sem zadovoljna, samo da bi mi Bog podaril zdravja, kolikor let mi je še namenjeno.
Marinka

Mesec november nas sam od sebe vabi, da se zamislimo nad lastno minljivostjo, saj v začetku meseca praznujemo praznik vseh svetih in spomin vernih duš. Tudi narava, ki se z umirjanjem in ‘umiranjem’ pripravlja na zimo, nam govori o minljivosti. Prav tako se ta mesec naše misli večkrat ustavijo ob naših pokojnih. Najbrž tudi vaše, gospa Marinka. Vaše pismo sem prejel že pred meseci in danes ne bi mogli ravno reči, da se v Ognjišču ne dotikamo problema vdov in ostarelih. Meseca januarja, februarja in aprila je pismo meseca obravnavalo prav težave vdov in ali starejših. Na to temo smo pozneje objavili še eno pismo. To nikakor ni malo! Dejstvo je, da je med nami vse več starejših ljudi in med temi je tudi veliko vdov, in se tako je povečala potreba po pisanju na to temo. Dr. Jože Ramovš je dobri dve leti pisal o sobivanju starejših in mlajših v družini. Letos piše o skrbi za starejše na domu Alojzija Fink. Načrtujemo, da bomo te članke izdali v posebni reviji, da bi jo dobili v roke starejši, pa tudi mlajši, saj stari in mladi sobivate v družinah in se tudi sicer srečujete. Po napovedih bo ta tema vedno bolj pereča, saj bo v prihodnosti vedno več starejših, ki bodo potrebni večje skrbi družbe in Cerkve. Pisanje v reviji in posebna izdaja revije na temo starejših želi biti naš prispevek k reševanju te težave.pismo meseca 11 2017a
S svojim pismom ste opozorili tudi na potrebo po druženju. Upam, da bodo vaš predlog prebrali tudi duhovniki in drugi pastoralni delavci ter bodo v svojih župnijah organizirali srečanja za starejše ali za ovdovele. Poznam primer (ne vem, če to še obstaja), ko so se srečevale vdove iz župnije, morda tudi od drugod. Srečanje so pripravljale same, tako da župnik ni bil s tem obremenjen. Seznanjen je bil z delovanjem te skupine in ga odobraval. Na srečanju so imele ‘uradni’ del, ko so se pogovarjale na določeno temo ali so povabile koga, da jim je o določeni temi spregovoril. Skupaj so kaj zmolile, nato pa so se ob kavi ali čaju ter skromnem prigrizku še malo družile. Menim, da je ta pobuda vredna posnemanja pa tudi premisleka, kako bi v okviru Cerkve ponudili tudi starejšim srečanja, na katerih bi rastli v veri in se družili. Druženja starejših so neke vrste znamenje časa, na katerega bi morali biti bolj pozorni. Ne vem, če v vaši okolici deluje kakšna skupina, kateri bi se lahko pridružili, vsekakor se velja pozanimati, če obstaja. Ker sami nimate avtomobila, bi vas tja morda lahko peljala kakšna druga vdova, ki vozi avtomobil.pismo meseca 11 2017b
Svetujete nam, da bi mi organizirali kakšno srečanje ali izlet za starejše. Ognjišče vsako leto organizira romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje. To je ena od naših zelo priljubljenih ponudb. Radio Ognjišče pa organizira več potovanj. Nekatera potovanja potekajo v času, ko je šola, in se jih udeleži tudi veliko starejših, saj ne gre za izlete, povezane s fizičnim naporom. Na teh izletih imajo vsak dan mašo, ogledajo si znamenitosti kakšne pokrajine ter se veselo družijo med seboj. Organizatorji dobijo veliko lepih odmevov. Obstajajo tudi duhovne vaje za vdove. Gotovo bi se našlo še kaj.
Ostaja pa še eno, temeljno in neuničljivo sporočilo krščanskega upanja, ki je namenjeno vsem, torej tudi vdovam in starejšim. Naša vera nam govori, da nismo nikoli sami, saj je naš Bog Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Zato ne mislimo samo za svojo bolečino, ampak se posvetimo tudi drugim. Ko pomagamo drugim, pozabimo na svoje težave. S tem v zvezi je treba povedati, koliko dobrega naredijo starejši in številne vdove kot molivke in sodelavke Karitas ali drugače v Cerkvi. Pomoč pri Karitas ni dejavnost samo vdov, a prav mnogo ovdovelih ljudi najde tu lepo priložnost za dobrodelnost pa tudi za druženje. Podobno velja tudi za druge župnijske sodelavce.pismo meseca 11 2017c
Gotovo doživljajo vdove tudi težke trenutke, a svojo bolečino lahko prelijejo v ljubezen do pomoči potrebnih. Poskušajmo odkriti ljudi, ki smo jim lahko v oporo in pomoč. Vključimo se v molitvene skupine, obiskujmo tudi delavniške maše in si nabirajmo zakladov, ki jih ne uničujeta ne molj ne rja (prim Mt 6,20).

RUSTJA, Božo. (Pismo meseca), Ognjišče, 2017, leto 53, št. 11, str. 6-7.

povejmo z zgodbo 11 2017d

Most

povejmo z zgodbo 11 2017dNeki kmet se je s svojim sinom odpravil na sejem v bližnjo vas. Pot ju je vodila čez most, ki je bil precej majav in se je pel čez reko. Otrok se je prestrašil. »Oče, a misliš, da bo most zdržal?« ga je vprašal.
Oče je odgovoril: »Držal te bom za roko, moj sin.«
Otrok je položil svojo roko v očetovo. Previdno sta prečkala most in z očetom sta prišla na cilj.
Vrnila sta se, ko je bila že noč. Medtem ko sta hodila, je otrok vprašal: »Kaj pa reka, oče? Kako bova šla čez tisti nevarni most? Bojim se.«
Veliki in grobi mož je vzel v naročje otroka in mu rekel: »Bodi v mojem naročju in boš na varnem.«
Kmet je hodil naprej z otrokom v naročju in ta je globoko zaspal.
Naslednje jutro se je srečno zbudil v svoji postelji. Sončna svetloba je prihajala skozi okno. Ni se niti zavedal, kdaj je prečkal most in predvsem, kdaj je prečkal nevarno reko.
To je kristjanova smrt. Kristjanova smrt je, da se popolnoma izroči v roke Očeta, ki ga ljubi.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 11 (2017), 69.
knjiga: V preizkušnji mi bodi blizu, (Zgodbe za dušo. Nova serija 4), Ognjišče, Koper, 2020, 115.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

zgodba2 11 2017

Bruno sliši na drugo ime

Samo sedem jih je stopalo za krsto, eden od njih zato, ker so ga prosili. Duhovnik. Lepo, da je prišel. Ali pa čudno. Gospa k njemu namreč ni hodila, vsaj ne v cerkev in zagotovo ne ob nedeljah.
Drugih šest je bilo tam zato, ker so pač morali biti, saj se vendar spodobi pospremiti sorodnika na zadnji poti. Odeti v temna oblačila, so počasi in dostojno sledili krsti, a od resne in spodobne drže do pristne žalosti je bilo še daleč. Vmes se je morda prikradlo tudi olajšanje.
Pevcev niso povabili, tudi trobentača ne. Verjetno se jim je zdelo, da ji je življenje zapelo že dovolj žalostink.
Človek bi pričakoval nekaj poslovilnih besed. O življenju, ki lahko spiše žalosten roman, o pogubni lepoti mladega dekleta, zaradi katerega so se fantje tepli. Dobesedno. Gospodinje v Trstu – signore so jim rekli – pa v prenesenem pomenu.
zgodba2 11 2017Zanje, ki so stopali za krsto, so ta dejstva živela le v spominih njihove stare mame, ki jih je obujala bolj sama zase kot za druge. Sedaj že dolgo ni bilo nikogar, da bi jim iz prve roke povedala to zgodbo, zato so imeli pred sabo drugačno podobo in govorniku niso hoteli polagati v usta besed, kot so čudaška samotarka, uboga reva ali celo – Bog mi odpusti – zmešana baba. Raje so izbrali molk. Tudi prav. Molku ni mogoče očitati dostojnosti, torej so jo pokopali dostojno, tu v vasi, kjer se je rodila in umrla.
Trst bi lahko bil v njenem življenju le epizoda, če ne bi bil hkrati tudi prelomnica. Kar ji je mesto dalo lepega, so bile obleke, ki jih je nosila do konca svojih dni. Barve so bile obledele in kroji, kot bi jih povlekel iz naftalina. Se je našel kdo, ki se je posmehoval, da so to krila za drugačne kraje in druge čase. Kot da ne bi vedel, da je do konca svojih dni živela v drugem kraju in v drugačnem času, zato tudi čas na njej ni pustil sledi. Ni mogel ker sta se z njim razšla že pred kakimi petdesetimi leti.
Tako je še vedno ohranila postavo mladenke in obraz, kot bi ga iztrgal iz modne revije, le na ogled ju je postavila bolj redko. Hodila je vzravnano, z dvignjeno glavo in počasnimi koraki. Človek bi rekel, da pooseblja gracioznost, če le ne bi bilo njenega zamaknjenega pogleda in odrezave govorice.
Sosede so vedele povedati, da ne na njenem balkonu niti na dvorišču še niso videle obešenega perila in nobena se ni mogla spomniti, kdaj je zadnjič zračila posteljnino ali stresala preproge. Vse, kar se je dogajalo, je bilo skrito med štirimi stenami, le na dan, ko je poštar prinesel socialno podporo, je šla do trgovine. Kako je čarala do naslednjega nakazila, ni bilo znano nikomur.
Jasno, da to niso stvari, o katerih se govori ob odprtem grobu.
Tudi to, da je kdaj pa kdaj znala biti s svojimi klici prav moteča, je ob takih priložnostih pametno molčati. Saj ne da bi bila to skrivnost, kje pa! Vsi smo vedeli zanje, saj smo jo bolj pogosto slišali kakor videli. Njen glas, prodoren, močan in visok, je zarezal v tišino vasi.
»Bruno, Bruno, kje si? Bruno, pridi!«
Včasih te je našel v ranem jutru, drugič je pretrgal nočni mir, kdaj pa kdaj je zmotil popoldanski opravek. To, kar je nosil v sebi, ni moglo biti drugega kot bolečina in obup.
Tisti, ki so v takih trenutkih slučajno šli mimo njene hiše, so vedeli povedati, da je stala na balkonu in se z rokami krčevito prijemala ograje. Telo je rahlo usločila. Je mislila, da bo tako njen glas dosegel daljave, ki jim je namenjen? Da bo prišel do Bruna? Ali je morda želela le bolečini in obupu dati prosto pot?
»Bruno, kje si? Pridi!«
Z vsakim klicem glasneje, dokler ni omagala. Tedaj je sklenila roke na prsih, utišala glas in milo prosila: »Bruno, Bruno, kje si? Bruno, pridi!« Tisti, ki se mu ob tem ni zasmilila, je bil brez srca.
Ljudje so po vrsti govorili, da je uboga, samo da so eni mislili na njeno srce, drugi na pamet.
Bruno pa ni prišel. Nikoli. Niti na njen pogreb ne.
zgodba2a 11 2017On sliši na drugo ime. Nihče mu ni povedal, da ga je mama klicala Bruno. Še tega ne ve, da se v njem pretaka slovenska kri in ne pozna zgodbe o lepi mladenki, ki je skrušena in molčeča iz dneva v dan na pomolu upirala pogled v ladje z vseh koncev sveta. Iz njih so se vedno znova usipali napačni ljudje in mornarske kape so vsakič krasile napačne obraze.
Mogoče pa je Bruno kaj slišal o tem, da se je nekega dne drl v košarici pred cerkvijo svetega Anton Novega v Trstu in nihče ni vedel, od kod se je vzel.
Verjetno tudi ve, da se človeku od vsega hudega lahko zmeša.
Rafaela. (zgodbe). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 11, str. 53.

ZG za duso 2017 3D

Zgodbe za dušo

Prva knjiga v zbirki Zgodbe za dušo. V knjigi je trideset kratkih zgodb, ki so jim dodane točke za razmišljanje, namenjene tudi pogovoru v mladinskih (zakonskih in drugih) skupinah ali pa osebnemu branju in premisleku. Naslovi poglavij kažejo na raznovrstnost vsebine: Odnos do drugega; Tebe iščem – verske vsebine; Skupaj – družbeno življenje; Pomemben je človek – vrednote osebe. Knjigo bogatijo tudi misli in molitve iz del duhovnega pisatelja H. Nouwena. 8. izdaja priča o priljubljenosti, ki jo je knjiga doživela.

To je knjiga, ki nas uči, kako
– premagovati sovraštvo, strah, nezaupanje vase, neodločnost, samopomilovanje, nezadovoljstvo, osamljenost, zasvojenost, vztrajanje pri svojem, pohlep, nasprotje med teorijo in prakso, prelaganje odgovornosti na druge
– odkriti za kaj si poklican, Božjo voljo, Kristusa v bratih, moč v skupnosti, ustvarjalnost, da pomoč drugemu prinaša srečo, da bogastvo ni vse,
– razvijati svoje talente in sposobnosti, prijateljske odnose,
– iskati Boga, pot, znanje, natančnost, lotiti se stvari na prvem koncu, na pravi način
– videti v stvareh bistvo, imeti dober odnos do stvari, živeti sedanji trenutek,
– biti potrpežljiv, ne postavljati drugih v lastne kalupe,

    ZGODBE ZA DUŠO
    zbira Božo Rustja
    prenovljena 8. izdaja
    168 str., 11,5 x 20 cm, črnobele in barvne fotografije, vsebinsko kazalo, trda vezava
    cena: 7,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG za duso 2017 3D

iz vsebine

ena zgodba;

Pohlepni Teo
Teo je bil pohlepen človek. Nikoli mu ni bilo dovolj denarja in stvari. S sosedi se je stalno prepiral zaradi tega. Nekega dne je eden njegovih sovražnikov sklenil, da ga bo uničil. Zvijačno mu je poklonil zlato ribico v stekleni posodi. Rekel mu je: »Teo, ko bo ta ribica zrasla do naravne velikosti in poginila naravne smrti, se bo spremenila v čisto zlato. Postal boš bogat bolj, kot si kdajkoli sanjal.« Nenasiten pohlep je Tea tako prevzel, da je verjel v zgodbo o zlati ribici. Pa ne samo to, bil je zelo vesel in hvaležen svojim sovražnikom. Ribico je nesel domov in jo imel v majhni posodi. Skrbno jo je hranil in, kakor si je želel, je ribica rasla in rasla dokler ni bila prevelika za posodo. Veliko je porabil, da je zgradil ribnik za ribico, potem pa še majhno jezerce. Ves čas je sanjal o dnevu, ko bo dobil zlato. Čez več let je vse svoje dneve zapravil s krmljenjem ribice, ki je še vedno rasla. Želel si je, da bi že poginila, da bi postal bogat. Končno je Teo obubožan in star umrl prej kot ribica.

vprašanja za pogovor
1. Ali pomeni denar blagoslov ali prekletstvo? Zakaj?
2. Ali je denar nevaren? Katere so njegove nevarnosti?
3. Ali more biti pohlepen človek srečen?
4. Kaj je korenina vsega zla: denar ali poželjivost?
5. Je denar za srečno življenje potreben?
6. Je denar za srečno življenje dovolj?
7. Zakaj Jezus pravi, da je težko bogatim priti v nebeško kraljestvo?
8. Ali nauk Svetega pisma nasprotuje denarju? V kakšnem smislu?
9. Ali drži, da je denar idol (malik) sodobnega človeka?
10. Kaj misliš: Je pravilo, da so ljudje pohlepni zaradi denarja? Kaj so posledice tega?

kaj se iz zgodbe naučimo
1. Marsikdo med nami je podoben Teu. Žrtvujemo najboljše, kar imamo (čas, ljubezen in prijateljstvo), ker želimo doseči dobrine, ki jih ne bomo nikoli dosegli.
2. Sreča ni v tem, da si želimo, česar nimamo,

še eno razmišljanje

Besede in tišina
Nedavno sem vozil skozi Los Angeles in kmalu doživel veliko presenečenje: vozil sem skozi obsežen slovar. Kamorkoli sem pogledal, povsod so bile besede, ki so želele obrniti pozornost mojih oči s ceste. Govorile so: »Uporabljaj me, vzemi me, kupi me, pij me, dotakni se me, poljubi me, spi z menoj.« Kdo bi v takem svetu ohranil spoštovanje do besed? Vse to mi govori, da so besede, vključno z mojimi, izgubile svojo ustvarjalno moč. Njihovo neskončno množenje je povzročilo, da smo izgubili zaupanje v besede in pogosto mislimo: “To so samo besede!” Učitelji govorijo učencem po šest, dvanajst, osemnajst in včasih po štiriindvajset let. Toda študentje pogosto iz izkušnje čutijo: “To so samo besede.” Pridigarji pridigajo teden za tednom in leto za letom. Toda njihovi župljani ostanejo enaki in pogosto mislijo: »To so samo besede.« Politiki, gospodarstveniki, ajatolahi in papeži govorijo in izražajo svoja mnenja, ko je potrebno in ko ni, toda tisti, ki jih poslušajo, govorijo: »To so samo besede, še eno razvedrilo.« Posledica tega je, da beseda ne opravlja svoje glavne naloge, ki je povezovanje. Beseda ne sporoča več, ne ustvarja več skupnosti in zato ne prinaša življenja. Beseda nič več ne ustvarja zaupnega okolja, v katerem bi ljudje lahko srečali drug drugega in tako gradili skupnost. (Henry Nouwen, Pot srca)

Marko ČUK