Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Marko

NiZ 05 2023a

Kaj je naloga železa v našem telesu?

Železo je življenjsko pomemben mineral s številnimi pomembnimi nalogami. Je nujno potreben pri tvorbi hemoglobina (beljakovina, ki veže in prenaša kisik po telesu) v rdečih krvničkah ali eritrocitih. Sodeluje tudi pri celičnem dihanju, pri celični delitvi in nekaterih presnovnih procesih ter prispeva k delovanju imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje se posledično kaže na različne načine.NiZ 05 2023a

KOLIČINA ŽELEZA V NAŠEM TELESU
Človeško telo vsebuje 4–5 g železa. Največ železa (65–70 %) je vezanega na hemoglobin, s katerim se prenaša kisik, nekaj ga najdemo tudi v mioglobinu (mišicah), jetrih, vranici, kostnem mozgu in ledvicah. Skoraj vse železo v krvi je vezano na transferin (beljakovina, ki prenaša železo iz mesta absorpcije v tankem črevesu do kostnega mozga, kjer se tvorijo rdeče krvničke). Preprečuje tudi izgubo železa skozi ledvice in zastrupitve z železom. Feritin pa je beljakovina, ki je pomembna za znotrajcelično shranjevanje železa in za detoksikacijo (npr. vezava prostih radikalov). Najdemo ga v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Določanje feritina pomaga pri diagnosticiranju pomanjkanja železa. Zmanjšana vrednost feritina kaže na izčrpanje zalog železa, medtem ko povišane vrednosti feritina kažejo na prekomerno kopičenje železa v telesu zaradi njegovega nepravilnega razporejanja. Koncentracija feritina se močno poveča ob infekciji ali raku. Znižane vrednosti feritina pa so posledica slabokrvnosti ali anemije zaradi pomanjkanja železa, akutne in kronične izgube krvi, nosečnosti ali nepravilnosti pri absorbciji železa.
Ob pomanjkanju železa telo najprej skuša pridobiti železo iz zalog. Ko zalog zmanjka, se razvije slabokrvnost.

POMEMBNO VLOGO PRI ABSORPCIJI IMA NJEGOVA KEMIJSKA SESTAVA
Železo se nahaja v dveh oblikah:

  • Hemsko železo najdemo pretežno v živilih živalskega izvora z dobro biološko razpoložljivostjo, kar pomeni, da se v našem telesu absorbira 2- do 3-krat bolje kot nehemska oblika.
  • Nehemsko železo najdemo pretežno v živilih rastlinskega izvora. Železo v taki obliki se slabše absorbira, poleg tega pa z nekaterimi spojinami tvori komplekse, ki njegovo absorpcijo dodatno otežujejo.

HEMSKO ŽELEZO JE ZA ČLOVEKA BISTVENO BOLJ IZKORISTLJIVO KOT NEHEMSKO ŽELEZO!
Pri železu je pomembna absorpcija, saj ta lahko v odvisnosti od sestave obrokov zelo niha. Snovi, ki absorbcijo železa povečajo, se imenujejo pospeševalci železa. Mednje sodi vitamin C in organske kisline (npr. citronska kislina). Absorpcijo železa pa zmanjšujejo tako imenovani zaviralci železa, med katere sodijo fitati in polifenoli. Absorbcijo železa najintenzivneje zavirajo fenolne spojine v različnih zeliščnih čajih in pravem čaju, medtem ko polifenoli iz drugih virov, npr. zelenjave, sadja, žit, stročnic, kave in vina, manj zavirajo absorpcijo. Kalcij zmanjšuje le absorpcijo nehemskega železa. Absorpcijo zavirajo tudi nekatere mlečne in jajčne beljakovine. Glavni zaviralci absorpcije železa so fitati, katerih vsebnost zmanjšamo z namakanjem žit v vodi pred kuhanjem.
Če posamezniki privzamejo veganstvo ali vegetarijanstvo, ki iz prehrane izloča živalske proizvode, potrebujejo skrbno načrtovane obroke za ustrezno absorpcijo železa.

POTREBE PO ŽELEZU
Metabolizem železa se precej razlikuje od metabolizma ostalih esencialnih elementov. Železo vsakodnevno izgubljamo z žolčem, urinom in skozi kožo. Ženske v rodni dobi ga izgubljajo tudi z menstrualno krvjo.
Priporočen dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 mg. Ženske v rodni dobi imajo zaradi izgube krvi med menstruacijo večje potrebe po železu (15 mg), potrebe so povečane tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj je železo nujno potrebno za normalen razvoj in rast ploda. Večje potrebe po železu imajo vegetarijanci in vegani zaradi nižjega vnosa nehemske oblike železa, pogosti krvodajalci, bolniki z rakom, z motnjami delovanja prebavil ali s srčnim popuščanjem.NiZ 05 2023b

PO PODATKIH SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE SE POMANJKANJE ŽELEZA POJAVLJA PRI KAR TRETJINI SVETOVNEGA PREBIVALSTVA
Kljub resnim posledicam in veliki razširjenosti pomanjkanja železa ostaja slednje pogosto neprepoznano. K temu verjetno prispeva dejstvo, da so mnogi simptomi, povezani s pomanjkanjem železa, nespecifični in so lahko povezani s številnimi drugimi zdravstvenimi težavami, kar oteži prepoznavanje.

VZROKI POMANJKANJA ŽELEZA
Med najpogostejše sodi neustrezna prehrana, okvare transporta železa, ali pa zaradi drugih bolezni, kot so krvavitve v prebavilih ob razjedah, rakavih obolenjih, vnetnih boleznih in stanjih, kot je menstruacija.

POSLEDICE POMANJKANJA ŽELEZA
Simptomi, ki jih občutimo:

  • mrazenje,
  • sindrom nemirnih nog,
  • želja po uživanju neobičajnih snovi,
  • mentalna utrujenost,
  • razdražljivost,
  • nihanja razpoloženja,
  • nezmožnost koncentracije.

Simptomi, ki jih vidimo:

  • razjede v ustih,
  • modrice,
  • bleda koža,
  • krhki nohti,
  • izpadanje las.

Simptomi, ki nas upočasnijo:

  • pomanjkanje energije,
  • poslabšanje sluha,
  • glavoboli,
  • dovzetnost za okužbe,
  • kratka sapa,
  • slabšanje spomina.

ŽIVILA, BOGATA Z ŽELEZOM
Rdeče meso, drobovina (jetrca), ribe in morski sadeži, semena in oreščki, stročnice, polnozrnate žitarice, tofu, zelenolistna zelenjava, suho sadje, temna čokolada, pravi kakav in sladilo melasa so živila, bogata z železom.

UKREP PRI POMANJKANJU
V primerih, ko s hrano ne dobimo dovolj železa ali se to iz črevesja ne absorbira v kri, si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili. Iz dopolnil, ki vsebujejo hemsko železo, se železo lažje absorbira iz črevesja, zato je njihov učinek boljši, stranskih učinkov pa praktično ni, jemljejo se lahko tudi med obroki ali sočasno z drugimi zdravili.

PREHRANSKA DOPOLNILA TER INTERAKCIJA Z DRUGIMI ZDRAVILI
Predpisana zdravila v obliki tablet je zaradi boljše absorpcije treba zaužiti na prazen želodec. Hkrati z železovimi nehemskimi pripravki ne zaužijemo zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline (antacidov). Absorpcijo železa iz preparatov zmanjša tudi sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, zato se pred nakupom železovih pripravkov posvetujte z zdravnikom/farmacevtom.

PRESEŽEK ŽELEZA
Zaradi izredno učinkovitega mehanizma uravnavanja absorpcije železa v črevesju tudi dolgotrajnejše uživanje povišanih količin železa pri zdravih ljudeh le redko povzroči zastrupitev.

 slika.pngVzrok za zastrupitev je največkrat hemokromatoza, dedna presnovna bolezen, pri kateri je moten mehanizem uravnavanja absorpcije železa v črevesju. Možen neposredni vzrok za zastrupitev so lahko tudi dedne anemije.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 5 (2023), 85-87.

povejmo z zgodbo 06 2017d

Začeti znova

povejmo z zgodbo 06 2017dBill je bil odličen podjetnik, a se je zaradi prenapornega dela vdal pijači. Ločil se je od žene in zapustil družino. Tudi njegovo podjetje je propadlo. Ko je nekega dne hodil po cesti, je na tleh zagledal zakrivljen, rjast žebelj. Prišlo mu je na misel, da je podoba njega samega. Pobral je žebelj in ga dal v žep. Doma je vzel v roke kladivo in ga začel ravnati. Potem ga je očistil rje. Postavil ga je ob nov žebelj in videl, da je težko ugotoviti razliko med njima. Prešinilo ga je spoznanje, da se lahko, podobno kakor ta žebelj, tudi on zravna in očisti. Zavedal se je, da ne bo lahko, vendar mu je uspelo.
Danes je Bill spet s svojo družino in uspešno opravlja gradbene posle. Tisti rjasti in zakrivljeni žebelj mu je odprl oči, da lahko na novo začne svoje življenje.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2023), 41.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

SD druzine2023

Ob svetovnem dnevu družine

Leta 1989 je Generalna skupščina ZN določila leto 1994 za leto družine. S tem je hotela spodbuditi družbo, da se bolj zave pomena družine in življenja v njej. S to pobudo so tudi pozvali države in njih voditelje po vsem svetu, da bi bolj učinkovito iskali ustrezne možnosti za reševanje družinskih problemov … Leta 1993 pa je razglasila 15. maj za svetovni dan družine.

SD druzine2023Po zadnjih podatkih SURSa je bilo v začetku leta 2021 v Sloveniji 587.448 družin, od teh je nekaj več kot 70 % takih z otroki. V zadnjih desetletjih se zelo povečuje število zunajzakonskih skupnosti, ki so v začetku leta 2021 predstavljale dobrih 17 odstotkov vseh družin v Sloveniji, v njih pa se je v zadnjih letih rodila že več kot polovica vseh rojenih otrok. 

Ob svetovnem dnevu družine vam ponujamo nekaj misli iz knjige Zakladnica modrosti (Ognjišče, Koper, 2017, RAZPRODANO –  Prelistajte)

  • Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1,27-28)
  • Družine naj se velikodušno odprejo življenju kot daru ter vzgajajo otroke v pripravljenosti za izpolnjevanje Božje volje. (Benedikt XVI.)
  • Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (bl. Pavel VI.)
  • Družine so prvi kraj, v katerem se živijo in posredujejo vrednote ljubezni in bratstva, sožitja in vzajemne delitve, pozornosti in skrbi za drugega. (papež Frančišek)
  • Družina mora biti vir svetlobe, ki razsvetljuje temo sveta. Ko bi le bilo več družin takšnih, bi svet postal ena velika, srečna družina, polna svetlobe in upanja. (François X. Nguyen van Thuan)
  • Našim krščanskim družinam manjkata predvsem dve stvari, ki pa sta med seboj tesno povezani: pogovor med zakoncema in pogovor z Bogom. (Vital Vider)
  • Družina, v kateri ni družinske molitve, je podobna cerkvi, ki je spremenjena v muzej. (Vital Vider)
  • Družina je srečna, dokler se vsi njeni člani zbirajo okoli družinske mize. Ko jih skrb za zaslužek razmeče na vse strani, da nikoli ne jedo več skupaj, potem splahne tudi sreča in zadovoljstvo v družini. (Janez Oražem)
  • Bog bi lahko prišel na svet brez družine, brez matere, a je hotel že s prvim korakom na zemljo posvetiti celico naravnega življenja družino. Sveti večer je zato praznik Božje domačnosti. (Janez Oražem)
  • Človek je vedno družinsko bitje. Mora koga imeti, mora komu pripadati, biti potreben. Tudi ko je star in bolan takrat še najbolj. Hoče ostati v družini. (Miha Žužek)
  • Družina je tisti prostor, kjer naj bi se uresničevalo, razvijalo in izpopolnjevalo življenje. Tu naj bi bili vsi člani družine v varstvu medsebojne harmonije najbolj deležni lepot in radosti naravnega življenja. (Stanko Janežič)
  • V družini mora biti živa zavest Božje navzočnosti. Vsa naša dejanja in besede, vsi naši odnosi potekajo pred očmi živega Boga. (Janez Zupet)
  • Družina, ki se nikoli ne igra, je zelo žalostna družina. Naj se vam ne zdi škoda časa za to, kar ni neposredno koristno. (Bogdan Dolenc)
  • Danes je zelo moderno govoriti o odprti družini. Žal mnogi razumejo to odprtost kot svobodnjaški, neobvezujoč način medsebojnih odnosov, ki prinaša s seboj razbitost in razvaline pretresljivih razsežnosti. (Lojze Bratina)
  • Družinske radosti so za človeka najdragocenejše v življenju in veselje, ki ga okušajo starši ob svojih otrocih, je nasvetejše na svetu. (Johann Heinrich Pestalozzi)
  • Družina je velika šola, ki jo je ustanovil Bog za vzgojo človeškega rodu. (Gotthold Ephraim Lessing)
  • Družina smo, druži nas ista kri, / družijo iste skrivnostne vezi, / ki jih nihče ne more izničiti, / ne pretrgati, ne zatajiti. // Vsi smo eden drugemu luč. / In če le ena od njih ugasne, / ugasne cele družine luč. (Tone Kuntner)
  • Kakor vsem stvarem našega časa, tudi družini danes preti nestalnost, ker je zgrajena na temelju uživaštva in ne darovanja, ljubezni, čuta dolžnosti. (Carlo Sgorlon)
  • Noben stroj vam ne pomaga, če ni v družini ljubezni in resnične pripravljenosti za žrtve … Če ni vsak člen družinske verige kaljen in zvarjen v ognju ljubezni in žrtev, se bo hiša sesula. (Fran Saleški Finžgar)
  • Vsaka družina, kjer so dobri otroci in kjer sta dobra oče in mati, je sveta družina. (Karel Mauser)
  • Napad na družino je napad na najmočnejši okop proti modernemu nihilizmu. Urejena družina hrani človeka z ljubeznijo, s smislom, z življenjsko svetlobo. (Alojz Rebula)
  • Za okni živi družina. Mogoče se pogovarja in to je zelo lepo. Mogoče pa ljudje gledajo v televizor namesto drug v drugega. To ni prijazno. (Berta Golob)
  • Kakršen je gospodar, taka je družina. (slovenski pregovor)
  • Osrečite svojo družino, pa bo na zemlji zavladal trajen red. (kitajski pregovor)
  • Ako je korenina sveta, svete so trudi veje. (slovenski pregovor)
  • Družina je ključ k sreči. (azerbajdžanski pregovor)

 

izbira in pripravlja Marko Čuk

zgodba2 05 2023

Mara in Mateja

Mara je bila med oskrbovanci doma za starejše ena najdejavnejših. Pri ročnih delih, pri prireditvah za razne praznike, pri petju – povsod je bila zraven. V dom je prišla pred letom dni in se, za razliko od mnogih drugih, hitro vživela. Prijetna gospa, prijazna, živahna in še kar dobrega zdravja. Le noge ji niso več dobro služile.
Bila je priljubljena med stanovalci in tudi med osebjem. Celo zelo stroga in zadržana direktorica je rada poklepetala z njo. Posebej pa sta se spoprijateljili z negovalko Matejo.
»Vse imam rada, odkar pa imamo v domu Maro, še raje grem v službo,« je govorila možu. »Vedno me spravi v dobro voljo, nič ne tarna, tako je polna veselja do življenja, da jo preprosto moraš imeti rad.«
»Pa vam ni nič dolgčas po domu?« jo je vprašala nekoč.zgodba2 05 2023
»O, mi je, večkrat! A kaj pomaga, če bi začela jokati in se vdajati domotožju. Še huje bi bilo. Domotožje raje preženem z druženjem, in tako pozabim na vse. Doma sem bila cele dopoldneve sama, ko sta bila hčerka in zet v službi, obe vnukinji pa v šoli. Zdaj ko je hčerki zbolel mož, vem, da se ne more ubadati še z mano. Prehudo bi bilo zanjo: stara ženska in bolnik v hiši. Tukaj mi je res lepo, nič mi ne manjka. Me pa tudi redno obiskujejo, vsak dan pride ena od vnukinj, vmes še hčerka, kdaj pa kdaj tudi sinovi, ki pa živijo kar daleč od doma. Nič se nimam za pritoževati,« se je razgovorila. Mateja jo je molče poslušala, a je vseeno imela občutek, da Mari nekaj vendarle manjka. Včasih je sredi petja utihnila in njen pogled je zaplaval skozi okno proti gori, kjer je bila na drugi strani njena domačija. Takrat so ji oči zalile solze, a se je brž zbrala ter pela ali kaj ustvarjala naprej.
***
Prišel je mesec maj in s skupino žena so vsak večer peli Marijine pesmi. Tako milo so zveneli njihovi glasovi, da so ji prsti obstali na strunah, ko jih je spremljala s kitaro. In spet je Mara otožno gledala skozi okno.
»Zdaj v bregu za našo hišo gotovo že cvetijo šmarnice,« je dahnila, kot da bi govorila sama sebi. »Polno jih je, kot da bi strmino pobelil sneg. In kako dišijo, da bi človek kar legel mednje in vdihaval njihov opojni vonj,« je dodala zasanjano.
»Draga Mara, povejte, kaj vas teži?« je vprašala Mateja in jo objela okrog ramen. »Ali si želite iti pogledat domov?«
»Ne, Mateja, sem bila prejšnji mesec, pogrešam pa večerne maše. Vsaj enkrat na teden me pelje vnukinja, tukaj si sposodiva voziček, pa greva. Peš ne zmorem v cerkev, čeprav je tako blizu. Hvala Bogu, da po hiši še zmorem brez njega. Pogrešam te majske večere, ko sem vsak večer šla k šmarnicam. S kakšnim veseljem smo prepevali Marijine pesmi! Maj je zame najlepši mesec. To pa res pogrešam,« je rekla tiho.
»Jaz vas bom peljala,« se je brez pomišljanja odločila Mateja.
»Tega ne moreš, službo imaš,« je bila presenečena Mara.
»Vozila vas bom tisti teden, ko sem v službi dopoldne, za druge bom pa poiskala koga drugega, da vas bo vozil zdaj v maju, pa tudi potem še kdaj, če boste želeli med tednom k maši,« ji je dopovedovala. »Zame to ne bo težko. Doma hitro postorim, kar je treba, saj sva zdaj z možem sama. Otroci so že na svojem, mož je v pokoju, pa tudi rad priskoči na pomoč, kjer je treba. Tudi jaz grem rada k maši, tako pa bova šli vsak večer in bo obema lepo.«
»Ne, Mateja, tega ne morem sprejeti od tebe. Saj si že tako preveč skrbna zame. Kako naj ti povrnem?«
»Moja draga Mara, s svojo toplino in s svojim pogumom mi dajete veliko več, kot morem dati jaz vam. Vsem nam lepšate dneve, tudi jaz bi rada vam polepšala kak trenutek.«
***
»Mateja, ali res vozite vsak večer Maro k maši? Ali ni za vas to preveč, da se še po službi razdajate za naše stanovalce?« jo je že tretji dan ustavila direktorica.
»Da, res jo vozim ta teden in to je zame veliko veselje, ne pa breme. Razbijam si glavo in se sprašujem, kdo jo bo vozil naslednji teden. Kaj če bi jo vi, gospa direktorica?« je rekla, kot bi ustrelila.
»Jaz? Kako si to predstavljate? Potem bodo kaj takega hoteli še drugi. Ne, to ne pride v poštev,« je zmajala z glavo direktorica.
»No, mislila sem, ker živite sami in ste že večkrat potožili, kako pusti so vaši večeri, bi vam bilo to v veselje, Mari pa še bolj. Mislim, da zdaj, v teh časih, to ne bo ogrozilo vašega položaja v službi. Premislite,« se je obrnila, direktorica pa je z odprtimi usti gledala za njo.
»Naslednji teden bom jaz vozila Maro k šmarnicam,« jo je poklicala k sebi med službo.
»Juhu!« je zavriskala Mateja, »saj sem vedela, da pod svojo navidezno trdoto skrivate mehko srce,« je rekla in odhitela k Mari.
»Drug teden vas bo vozila k šmarnicam sama direktorica,« je privihrala v jedilnico, da je Mari padla žlica iz rok in še juha se ji je zaletela, ker jo je pozabila pogoltniti.
»Pa naj še kdo reče, da na svetu ni več dobrih ljudi,« je rekla, ko je prišla do sape. »Ja, in tudi čudeži se še dogajajo,« je pokazala na direktorico, ki je šla mimo po hodniku.

A. Kumer, zgodbe, v: Ognjišče 5 (2023), 81-82.

 

 

kolumna rijavec 02 2023

Dotik

ČUDEŽI

Ko je Jezus prišel z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, se poklonil pred njim do tal in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In pri priči je bil očiščen gob. Nato mu je Jezus rekel: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« (Mt 8,1-4)

kolumna rijavec 02 2023Dotik ozdravlja. To so vedeli že davno nazaj – da je to nekaj, brez česar ljudje ne zmoremo preživeti. Pred stotimi leti je v ameriških sirotišnicah 99 % dojenčkov, nezaželenih otrok, umrlo pred svojim sedmim mesecem življenja, pa čeprav so jim zagotavljali vse potrebno za življenje. Ko so zaposlili dodatne negovalke, ki so imele na voljo dovolj časa, da so otroke pestovale in se igrale z njimi, se je smrtnost močno znižala. Otroci, ki so jih trikrat dnevno samo držali v rokah, so ob enaki hrani kot drugi otroci njihove starosti rasli hitreje, pridobivali na teži in hitreje zapustili inkubator. Tudi upokojenci, ki so darovali svoj čas za pestovanje teh otrok, so popili manj kave, manjkrat potrebovali zdravnika, pridobili na samozavesti in redkeje zapadli v simptome depresije.
Dotik ozdravlja. Ob dotiku ljubeče osebe se sprošča hormon oksitocin, ki daje občutek zadovoljstva. Žal se ta v telesu zadržuje le nekaj minut, zato je treba vajo pogosto ponavljati. Zato potrebujemo vsaj štiri objeme na dan, ti nas ne le osrečujejo, temveč tudi uravnavajo krvni tlak, znižujejo stres, spravijo v pogon imunski sistem in izboljšajo spanec.
Toda danes je kultura dotika zelo nizko, malo je objemov, malo božanja. Danes dotik dojemamo kot tuj poseg v intimo, tako so nas podzavestno naučili. Danes dotik plaši. Danes dotik ubija, zlorablja, posreduje nasilje. Razen če se dotikaš zaslonov, tisto je dovoljeno, pred tistim nihče ne straši, tudi če se na njih dotikaš golih ženskih teles, če božaš ekran, je vse v redu.
In tako – lačni dotikov – jih iščemo na najbolj obupne, izsiljujoče načine, tako da se drugih dotikamo le še, ko jim hočemo kaj vzeti, namesto da bi stopili z njimi v stik z namenom, da bi jim nekaj dali. Smo pač lačni pravih dotikov, tistih, ki ozdravljajo, ki negujejo, ob katerih začutimo toplino in nežnost, ob katerih se počutimo vredne in dragocene. Nihče nam jih ni dal. Zato jih zahtevamo, ne da bi se tega zavedali, prosimo zanje na najbolj čudne načine, kako tudi ne, ko se pa vedno bolj počutimo drug drugemu gobavci …
Potem pride On. Beli Kruh, ki se mu ni težko umazati, ki pusti, da se ga dotikajo umazane roke in obsojajoči jeziki, ki se pusti pojesti, se ga dotakniti najbolj intenzivno, da bi v njem začutili slast nežnosti, tako silno se jo začuti, ko nas ima nekdo za vredne in dragocene. In se takrat, ko se me dotakne, ko se jaz Njega, spomnim vseh dotikov, ki so me očistili, križcev na čelu in mehkih poljubov, dotikov, ki so me blagoslovili. In si zaželim svetih dotikov, ki so taki takrat, ko se drugih dotikam, kot bi se dotikal Njega … in On mene.

M. Rijavec, Kolumna v Mladinski prilogi, v: Ognjišče 5 (2023),71.
kolumna Marko Rijavec2

zgodba1 05 2023

Šmarnice med skalami

zgodba1 05 2023»Naberite mi šmarnic, ko imate urne noge, jaz sem pa že star in se ne morem plaziti po grmovju,« nam je naročil po popoldanskem nauku, ko smo se lovili po hribu.
Oh, mi pa ničesar rajši kot to! Odšli smo v Muren potok, nato pa čez hrib in nazaj v dolino v Široki potok. Tam smo našli nekaj šmarnic, a so bile drobne, listi pa rumenkasti od suše, ker je sonce tisto leto hudo pripekalo že zgodaj spomladi.
Že z manjšim navdušenjem smo se napotili v Črni potok. Tam je bilo res precej listja, a le malo drobnega popja od šmarnic.
***
»Kaj če bi šli v Pečnik, tam je osojno, morebiti pa so lepše šmarnice v rebri, kakor pa proti soncu?« vprašam Kovačevo Anico.
»Kar pojdita vedve, če hočeta, mi gremo domov! Če jih tu ni bilo, jih tudi tam ni!« se odločijo ostali.
Pa sva res šli sami. Med strmimi pečinami nad Pečnikom sva našli čudovito lepe šmarnice. Velike kakor manjši zvončki, živobele z velikimi svežimi listi. Vrgli sva vsaka svoj šopek z ovenelimi listi in s slabotnimi zakrnelimi cveti stran in hiteli nabirat to lepoto.
V grmovju je zasikalo, za skalo zašumelo, pa se nisva menili za to. Kmalu sva imeli polno naročje svežih rosnih šmarnic.
Zbežali sva mimo nevarnih skal in se oddahnili, ko sva prišli iz grmovja na odprto trato.
***
»Ali te je bilo kaj strah?« me je vprašala Anica.
»No, malo pa že – kdo ve, koliko gadov je med temi pečinami?«
»Oh, mene pa je bilo pošteno strah,« prizna Anica. »Pa ker ti nisi zbežala, tudi jaz nisem.«
»Ančka, Ančica, veš, kaj ti povem prav odkritosrčno, kakor pravijo naša stara mati. Pravzaprav sva bili neumni, kaj! Lahko bi naju uklal gad. In potem mežnar ne bi postavil teh šmarnic na oltar, ampak bi nama jih položili na pare! Nikoli več ne grem tja gor in nikomur ne povejva, kje sva jih našli, da ne bodo otroci lazili za njimi.«
»Prav imaš, kar tiho bodiva. Gori med to skalovje gotovo tudi jaz ne grem nikdar več!«
Res nisva nikoli več nabirali šmarnic v Pečniku.
Tako lepih, kakršne rastejo tam, v tisti črnici med skalami, pa tudi nisem še nikjer videla, tudi na vrtovih ne.

M. Brenčič – Jelen, zgodbe, v: Ognjišče 5 (2023), 81.
knjiga: M. Brenčič – Jelen, Sedem ključavnic, Ognjišče 1995

 

 

Pot do Resnice

Sledi mi

PRIPRAVLJENI NA VZLET?

40 aktualnih svetopisemskih vrstic – 40 kratkih močnih razlag in 40 konkretnih izzivov za življenje; takšno, kot si ga je za mlade zamislil Bog.

PREDSTAVLJAJ SI …
… da bi Jezus živel danes. Koliko sledilcev bi imel? Bi bil ti med njimi? Namesto »Hodi za menoj!« bi te poklical: »Sledi mi!« Kaj pravzaprav pomeni slediti Jezusu? Nič drugega kot hoditi z njim v šolo, preživljati dneve skupaj z njim doma, obiskati prijatelje … Ali biti povsem sam. Z Njim.

KAJ POTREBUJEJO MLADI?
Mladi potrebujejo jasne odgovore, konkretne vsebine, oprijemljivo vero. Vsako leto znova se v času birm pokaže potreba po dobri knjigi za fante. Letos vam veseli predstavljamo knjigo, ki je super za punce in ODLIČNA za fante. Sestavlja jo 40 izzivalnih nagovorov. Nekaj več kot polovico jih je sestavil Christian Bangert. Po moško, odločno, jasno in preudarno – o krščanskem načinu življenja. Slabo polovico jih je napisala Nelli Bangert, avtorica knjižne uspešnice Ti si Božja zamisel, ki ste jo lani vzeli za svojo. Če vam je bila všeč, vam bo Sledi mi gotovo tudi.

AKTUALNE TEME:
družabna omrežja, denar, meja med pretirano pobožnostjo in pristnim krščanstvom, spolnost …

Sočutno napisana knjiga s pravo mero odločnosti, ki jo mladi potrebujejo.

pripravila Marjetka Pezdir Kofol (urednica)

    Christian in Nelli Bangert
    SLEDI MI
    40 izzivov za tvojo vero
    144 strani, 13,5 x 21,5 cm, mehka vezava
    redna cena: 16,90 €
    * * *
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Pot do Resnice

o avtorjih:

Avtorja Nelli in Christian Bangert sta mlada kristjana, mož in žena, ki sta približno pet let vodila mlade iz mladinske skupine v Gelnhausnu, ki jim tudi posvečata to knjigo.
Njuna strast je bila in je še spodbujati in krepiti mlade pri hoji za Jezusom. Rada skupaj odkrivata čudovit Božji svet na potovanjih. Mladim v Sloveniji namenjata naslednje misli:

Pozdravljeni, dragi mladi v Sloveniji!
Iz vsega srca vam želiva, da bi vas najina knjiga Sledi mi opogumila, da boste zavzeto in predano sledili Jezusu Kristusu. On nam podarja večno življenje v polnosti, in če mu sledimo, bomo videli in okušali, kako dobro je. Moliva, da vam bo najina knjiga v blagoslov!
Povezani v Jezusu,

(…) Za pripravo na potovanje ne potrebuješ dolgega seznama potrebščin. Pravzaprav sta pomembna le Bog in ti. Če želiš, še prijatelj oziroma prijateljica. S tem si že pripravljen za odhod! Enkrat na teden se lahko v živo ali po spletu srečaš s svojim sopotnikom, da skupaj prebereta nagovor in govorita o svojih odkritjih na poti. A ne le to – saj bi bilo sicer dolgočasno: na vsakotedenskem cilju te s tedenskim izzivom spodbujava, da bi prebrano zares udejanjil. Kajti hoja za Jezusom se zgodi s korakanjem – ne z branjem.
Pri izzivu se med seboj lahko tudi podpirata in se spodbujata. Ko opraviš izziv, ga obkljukaš na začetku knjige.
In če ti ob koncu uspe obkljukati ravno toliko križcev kot tvojemu sopotniku? Če kdaj ne zmoreš opraviti izziva, je seveda tudi to v redu. Takrat lahko preprosto uživaš v razgledu in ne počneš ničesar – konec koncev potovanje ne bi smelo biti preveč stresno.
Želiva ti veliko lepih trenutkov z Bogom, veliko poguma, potovalni odmerek veselja – in obilo hrane za dušo.

Nelli in Christian

poglavje iz knjige

7. KORAK ZA KORAKOM

  • Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hodi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim.
    Mr 2,14

Če bi te vprašala, kako slediti Jezusu danes, kaj bi mi odgovoril? Sploh ni tako preprosto, kajne? Če malo premislimo, ugotovimo, da hoja za Jezusom pomeni zelo veliko. A ni le enkratna »stvar«, ki jo enkrat opravimo in z njo zaključimo. Hoja za Jezusom je proces: naredimo en korak, potem naslednjega in spet naslednjega …
Kadar gledam druge kristjane – in sebe štejem mednje! – imam včasih občutek, da nečesa nismo prav razumeli. Postavamo naokrog, naš moto je: o lepo, Bog me ljubi. O lepo: Jezus je za nas umrl. Jupi – lepo, hočem sladoled. Življenje je lepo. Naslonim se nazaj, se sprostim, »čilam«. Jasno – saj hodim k maši, in jasno, pazim na to, da pri testu ne prepisujem. Seveda hočem biti dober kristjan in slediti Jezusu.
A če smo čisto iskreni: to ni hoja za Jezusom!  (…)

(…) Sledenje Jezusu pomeni: poslanstvo, da to, kar slišimo, vzamemo resno. Jezusa vzamemo resno in mu sledimo, korak za korakom. Pri tem doživljamo, kako on košček za koščkom spreminja naše življenje. Vadimo se v tem, da se vedno bolj zanesemo nanj in da mu vedno bolj zaupamo.
Nehamo obrekovati ljudi v svojem razredu. Spoznamo, da je denar pomemben, vendar ne sme posedovati mojega srca. Začenjamo razumeti, da naša lastna vrednost ni odvisna od drugih ljudi, ampak samo od Boga.
Hojo za Jezusom moram vaditi, čisto zares, in to ni nič kaj enostavno. Stane nas volje, moči, truda, pogosto pa tudi boli. Jezusu ni lahko slediti, tega se bomo pogosto spomnili, ko nas bo želel spremeniti prav tam, kjer si mi spremembe sploh ne želimo. A kadar mu to dopustimo, ugotovimo, da nas vedno bolj spreminja. Ne čez noč – ampak z mnogimi majhnimi koraki.  (…)

IZZIV
Danes lahko vadiš tako, da besede Svetega pisma vzameš zares. ? Preberi Pismo Filipljanom, 3. poglavje. Katere nasvete za hojo za Jezusom najdeš tam? Označi si jih z markerjem. Nato si nasvete izpiši in si jih zapomni. Moli, da jih Bog zapiše v tvoje srce in da jih ne pozabiš prehitro. Nato pa: hodi za Jezusom. Sledi mu! Vadi, da boš kar se le da konkreten. Kaj boš pri tem doživel in kako bo to spremenilo tvoje življenje?
P. S.: Ta izziv lahko opraviš tudi s kakšnim drugim svetopisemskim besedilom. Dopusti spremembo! Odpri se za hojo za Jezusom. Ni ti treba delati velikanskih korakov – ampak pojdi korak za korakom.
Nelli

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Zakramenti_5-2023 3D

Ponudba Ognjišča – zakramenti 2023

Zakramenti_5-2023 3D

Majski številki Ognjišča (Ognjišče 5/2023) je priložen zveščič (katalog – 24 strani), ki je namenjen “predstavitvi” uporabnih daril ob prejemu zakramentov (sveti krst, prvo sveto obhajilo, sveta birma, sveti zakon). Naše knjižne izdaje in izdelke, ki so primerni za obdarovanje, si lahko na teh straneh ogledate, preberete kratko vsebino, pogledate ceno, se odpravite v našo spletno knjigarno … Če pa boste še neodločni, vam bo zagotovo prišlo prav pričujoče spremno besedilo, ki ga je za “Srečanja, ki zaznamujejo življenje” pripravila Marjetka Pezdir Kofol in ga je vredno prebrati.
Tu dobimo veliko smernic, na kaj moramo pozorni pri izbiri, veliko je razlag in namigov, kaj darilo pomeni: kaj skriva knjiga, kako naj otroku, mladostniku, zakoncu, sporočimo njegov pomen in naš namen. Tako bomo lažje odkrili, kaj potrebuje novokrščenec (belo oblačilo, Družinsko Sveto pismo, spomine, molitev, nekaj praktičnega …), kakšno naj bo darilo za prvo sveto obhajilo … tu so koristni napotki za izbiro birmanskega darila … tudi za sveti zakon lahko pri založbi Ognjišče najdemo veliko zanimivega in predvsem koristnega. Da vseh misli, koristnhi namigov, razlag in spodbud … ne bi spregledali … vam jih ponujamo tudi na tej strani. (spodaj)

Ponudbo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani, ki vas usmerja v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/ – kjer lahko nakupujete 
Odgovorni urednik Božo Rustja je v majski urednikovi beležnici o prilogi zapisal: “Maja je veliko prvih obhajil in birm. Tudi mnogo parov se želi poročiti v tem mesecu. Nenazadnje ni malo staršev, ki se odločijo za krst otroka v majniku. Zato majski številki Ognjišča prilagamo katalog knjig in izdelkov, primernih za obdarovanje ob krstu, prvem obhajilu, birmi pa tudi ob poroki in obletnicah porok. Veseli nas, da ste mnogi prepoznali v knjigah Ognjišča in drugi ponudbi primerna darila, s katerimi razveselite svoje bližnje. Upamo, da boste tudi letos našli kaj primernega za obdarovanje. To upamo tudi zato, ker izdelki, ki vam jih ponujamo, pomagajo na poti k Bogu in duhovni rasti.”

PRELISTAJTE PONUDBO OGNJIŠČA ob prejemu zakramentov_KOBZ-2023 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

 

SVETI KRST

Krst je srečanje, ob katerem te Kristus za vse tvoje življenje sprejme v skupnost s seboj in vso cerkvijo. Postaneš kristjan.(Youcat za otroke)

KAJ POTREBUJE NOVOKRŠČENEC?
Otrok, ko pride na svet, nima priloženih navodil za uporabo, starši se moramo znajti sami. Z zakramenti je podobno, dobimo jih, a brez navodil – kaj sedaj z njimi početi? Krstno darilo naj bo zato spodbudno in uporabno darilo za vso družino novokrščenca.
BELO OBLAČILO IN KRSTNA SVEČA
Botri radi podarijo belo oblačilo, ki ga duhovnik pri obredu sv. krsta položi na otroka oz. ga otroku »obleče«. V ponudbi Ognjišča boste našli oblačilca, ki jih poveznemo čez glavico (krstne srajčke), pa tudi prtiče s čipkasto obrobo. Naročite lahko (po telefonu ali na spletu) tudi takšna z izvezenim imenom otroka (pa nikar ne odlašajte do zadnje minute). Prav tako so na voljo ročno izdelane krstne sveče, na katere napišemo otrokovo ime.
DRUŽINSKO SVETO PISMO
je spodbuda za skupno molitev. V njem je 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel ali vprašanje, ki otrokom in odraslim pomaga razumeti svetopisemska sporočila. Za vsak dan nekaj torej. Lepo darilo za vso družino, sploh ob krstu prvega otroka.
NEKAJ PRAKTIČNEGA, KAR POTREBUJE OTROK, IN SIMBOLIČNA POZORNOST
To je lahko nakit, ki bo počakal, da otok odraste, in potem služil svojemu namenu. Ali pa križ močnih, kontrastnih barv (te zaznavajo že novorojenčki), ki ga lahko starši obesijo nad igralni prostor ali previjalno mizo. Ta nas spomni, da je naš otrok čudovita Božja zamisel, razlogov za hvaležnost pa ob drobnem bitju kar ne zmanjka.
PODARIMO SPOMINE
Večina nas je krščenih tako zgodaj, da se svojega krsta ne spomnimo. Zato je lepo, če krščencu podarimo spomine. Krstni album je dobra izbira. Pa nikar ne podarite praznega. Vanj zapišite, kako ste vi doživeli krst otroka, ali pa kakšno iskreno misel, táko iz srca.
PODARIMO MOLITEV
Krstnemu darilu dodajmo lično kartico, na katero zapišimo, da bomo molili za krščenca. Redno, vsak dan. Naj bo trajen spomin. Vednost, da nekdo že vse življenje moli zate, pomirja. Pomirja, ko si otrok prvič razbije koleno, ko prestopa šolski prag, ko piše svoj prvi izpit ali prvič sam sede za volan.

 

PRVO SVETO OBHAJILO

Veliki Bog sebe naredi čisto majhnega – tebe pa zelo velikega! V tvoja usta in v tvoje srce pride ta, ki ga ne more zaobjeti celotno vesolje. To imenujemo ‘communio’ – obhajilo. Skupnost z Jezusom deluje tako, da vsi, ki ga prejmejo, postanejo skupnost tudi drug z drugim. (Youcat za otroke)

DARILO ZA PRVO OBHAJILO NAJ ZBUDI RADOVEDNOST
Prvoobhajanci ne dvomijo v Boga, njim je duhovni svet še samoumeven. Zato naj darilo spodbudi radovednost in daje priložnost za raziskovanje skupaj s starši, botri, babicami in dedki. Darilo naj vodi k Jezusu, naj bo otroško, ne preresno, predvsem pa otroku podarite skupen čas.

S PRVOOBHAJANCEM RAZISKUJTE, vzemite v roke Youcat za otroke in se podajte na pot iskanja odgovorov. Če se vam zdi, da ne veste, kako pristopiti, da o veri ne veste dovolj, pa z otroki prebirajte Zakajčke. Te knjige niso priročniki, ampak so zanimivo branje – otrok ob sovrstnikih v knjigi bolje razume vero in smisel krščanskega načina življenja (ob njih pa se še nasmeješ). In če nečesa ne veste, to povejte: Glej, ne vem, raziščiva skupaj. Vzemiva Youcat za otroke! (V njem ni samo znanje, zelo slikovit je in zabaven).

PRVOOBHAJILNO DARILO NAJ NE BO PRERESNO, DODAJMO NEKAJ OTROŠKEGA.
Osemletniki so nenazadnje le otroci. Zato knjigi priložimo kul zapestnico z rožnim venčkom ali pa obesek z angelčkom/srčkom, pa naj bo kričeče roza barve, da le izvabi nasmehe in ga bo deklica rada nosila.
Fantom pa je pomembno, da dobijo nekaj, s čimer jim pokažemo, da jim zaupamo (in naj bo karseda uporabno): recimo kompas ali pipec (če presodite, da je otrok dovolj zrel za varno uporabo).
Predlog za darilo za fanta: Youcat za otroke + kompas.
Predlog za darilo za punco: Youcat za otroke in zapestnica ali pisan križ (križ je simbol, je kažipot, ki nas vabi).
Če je vaš otrok športnik, pa tale predlog: rdeče Sveto pismo in žoga, na katero namesto avtograma znanega športnika napišite Božje sporočilo: Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči, zato pazi nase ?

ZAGOTOVO NAJBOLJŠE DARILO OB PRVEM OBHAJILU
1. Blagoslov prvoobhajanca ob odhodu od doma: Preden se odpravite v cerkev, ga vsi pokrižajte in skupaj zmolite kratek blagoslov: Recimo: Dobri Bog, blagoslovi našega Matica, da bo danes vesel prejel Jezusa. Amen.
2. Pojdite k spovedi. Otroku to ogromno pomeni, skupaj lahko preberete tudi knjigo: Tudi jaz hodim k spovedi (iz naše ponudbe).
3. Podarite sebi in otroku mirne priprave na prvo obhajilo, še posebej zadnje ure pred odhodom v cerkev naj bodo nasmejane in sproščene. Naj otrok začuti, da sta on in Jezus pomembnejša od pospravljenega stanovanja in zabave.
4. Najlepše darilo boste otroku dali, če ga boste po prejemu prvega obhajila nekaj dni zapored peljali k maši in tako izpolnili njegovo hrepenenje po Jezusu. Če je zaradi službenih obveznosti to neizvedljivo, se dogovorite z botrom, babico, dedkom, naj ga vsak dan nekdo odpelje. Veselje ob takšnem darilu je zagotovljeno!
5. Molitev. Ja, res, otroci so veseli, če jim povemo: Glej, molim zate! Da bi zmogel Jezusa spoštljivo sprejeti in deliti.

Namig: Sami izdelajte darilne bone, na katerih piše: obisk svete maše z babico in dedkom, obisk sv. maše z botrom … Lepo jih okrasite in priložite k simboličnemu darilu, vložite v knjigo … Dobra ideja, kajne?

SVETO PISMO (IN SKUPEN ČAS OB BRANJU)
Naše »rdeče« ilustrirano Sveto pismo (gl. str. 60) je eno tako »večno darilo«. Dragi botri in starši, ko za darilo izberete rdeče Sveto pismo, podarite zraven tudi svoje navdušenje, spomine – otroku pokažite, katere so vaše najljubše zgodbe, katere ilustracije so bile zanimive vam, ko ste bili otrok in ste prebirali prav takšno Sveto pismo. Spodbudite ga, da tudi on najde svoje najljubše odlomke. Tako bo bral Božjo besedo brez truda in napora.

ČE SI VSEENO ŽELITE KAJ BOLJ MODERNEGA, sodobne ilustracije z nekaj spodbude k razmišljanju, pa izberite Sveto pismo za vsak dan: v 365 zgodbah (po ena za vsak dan v letu) na kratek in zanimiv način predstavlja vsebino Svetega pisma. Na koncu je svetopisemska enciklopedija, ki bo mladim pa tudi odraslim bralcem predstavila okolje in čas, v katerem je nastalo Sveto pismo, saj so svetopisemski ljudje živeli v drugačnem času in prostoru kakor mi. Berite vsi skupaj.

 

SVETA BIRMA

Birma je srečanje, kjer te Bog okrepi s svojim Svetim Duhom za službo v Božjem kraljestvu. Potrebuje te tam, kjer živiš.(Youcat za otroke)

PET NAPOTKOV ZA IZBIRO BIRMANSKEGA DARILA
Najnovejši pametni telefon? Športno kolo? Skuter? Morda skupno doživetje? Romanje? Če denar – koliko? Kako izbrati darilo za birmo? Univerzalnega darila ni, tako kot tudi ni univerzalnega birmanca.

Naš prvi nasvet: Odkrito se pogovorite o darilu z birmancem (in starši).

Najstniki ne marajo presenečenj – zato se je z birmancem smiselno pogovoriti o njegovih željah. Otroci, ki izhajajo iz krščanskih družin, razumejo, da je zakrament sam največje darilo. A sošolci bodo dobili draga darila … Dragi botri in starši – prisluhnite svojemu birmancu, kako razmišlja, kaj mu je pomembno. Najstniki ne marajo ovinkarjenja. Morda vas bodo njegove/njene želje presenetile.

Drugi nasvet: Podarite doživetje!

 Za birmo lahko podarite izlet po željah birmanca. S takšno izbiro se izognete »materialističnemu« obdarovanju. Z doživetjem obdarite birmanca z izkušnjami in spomini. Smiselno je dodati še drobno pozornost, nekaj, »kar ostane«. Morda nekaj, kar bo mladega človeka spremljalo in spodbudilo k tihemu pričevanju. Preprosta srebrna (ali jeklena) zapestnica ali ogrlica je dobra izbira.

X Knjige pa že ne, samo prah bo nabirala!

Če birmanec rad bere, nimate težkega dela. Izberite sproščeno, veselo mladinsko branje. A kaj, če mladostnik ni navdušen bralec? Knjige so tiste tihe spremljevalke, po katerih posežemo, ko smo v stiski. Ko se zdi vse sivo in temno. Ko smo poskusili že vse. Niti vedeli ne bomo, kdaj bo najstnik odprl knjigo.

Tretji nasvet: Izberite knjigo, ki bo prinašala pozitivno sporočilo o Bogu in gradila zdravo samopodobo. Predlagamo: Tečaj vere ali Ti si Božja zamisel.

Dražja darila in denar?
Botri in starši se dogovorite, kakšen spomin želite, da ima birmanec na dan svoje sv. birme. Če kupujete dražja darila ali če boste podarili denar, darilu/kuverti dodajte nekaj simboličnega, a preudarno izbranega.

Četrti nasvet: Izberite nekaj (p)osebnega.

Se vam zdi križ zastarela (ali prepobožna) ideja? V ponudbi imamo zelo moderne križe. Mladostni so in v trendu – križ, ki je kul in hkrati tiho nosi odrešenjsko sporočilo, je originalna izbira.

Peti predlog: Sveto pismo? Youcat Biblija!

Birmanci so Sveto pismo uporabljali že pri pripravi na birmo. Nekateri družinskega, drugi pa svojega. Če si birmanec Sveto pismo želi, ga izberite skupaj z njim. Zanimivo darilo ob birmi je YOUCAT BIBLIJA – izbor svetopisemskih poglavij, opremljen z duhovitimi ilustracijami. Youcat Biblija je Sveto pismo za raziskovalce in nemirne duše – ob Božji besedi boste izvedeli podrobnosti o nastanku posameznih besedil, o zgodovinskem okolju in času, v katerem se zgodbe dogajajo. Posebno bogastvo knjige pa so kratka pričevanja mladih in citati znanstvenikov, politikov, slavnih, ki pokažejo, kako aktualna je Božja beseda. Vedno in za vsakogar. Naš peti predlog.

 

SVETI ZAKON

Zakon je srečanje, ob katerem Bog ljubezen moža in žene združi s svojo ljubeznijo. (Youcat za otroke)

Knjige so kot čokolada, najslajše so tiste, ki jih dobiš od ljubljene osebe
V ponudbi Ognjišča je kar nekaj vsebinsko bogatih knjig, ki bodo lepa popotnica na skupni poti. Nov dom mladoporočencev bo popestrila tudi kuharska knjiga – saj že pregovorno ljubezen gre skozi želodec. S. Vendelina je znala poskrbeti za tovrstne tegobe. Dober tek!

Kropilnik, kadilnice, jaslice, kipec svete družine ali sodoben križ
Morda se zdi, da so to »praholovci«. A v ponudbi Ognjišča dobite prefinjene kipce, jaslice sodobnega dizajna, ki bodo popestrile dom in mu dale vsebino. Naj pravljičnost poročnega dne odsevajo tudi vaša darila. In naj traja!

 

DRUŽINA

SVETO PISMO
.. je darilo, ki ga lahko vedno znova odpreš. Tako kot vedno znova živiš poročne zaobljube. Vsak dan znova. Tudi Božja beseda nam govori – vedno znova in vedno drugače. Sveto pismo je lepa popotnica staršev mladoporočencema.

Namig 1: podarite odprto Sveto pismo, na stojalu iz masivnega lesa, z izpisano svetopisemsko vrstico iz Visoke pesmi.

Namig 2: zelo lepo darilo ob krstu ali poroki so tudi kipci svete družine, prefinjenega minimalističnega dizajna. Kipec je modna popestritev doma, ki prinaša sporočilo ljubezni.

besedilo Marjetka Pezdir Kofol

NAROČILA: Ognjišče d.o.o., Trg Brolo 11, Koper, 05/611-72-20 (od 8h–16h),
ognjisce.narocila@ognjisce.si
Stroški odpremljanja in pošiljanja (preko Pošte Slovenije, v eur z DDV) za Slovenijo so vezani na končni znesek nakupa:

  • nakup do 39,99 € je strošek 3,90 €
  • nakup nad 40,00 € je strošek odpremljanja in pošiljanja gratis.
  • pošiljanje v TUJINO: pošljite povpraševanje in vam bomo posredovali ceno.

NAŠE TRGOVINE:
KOPER, Trg Brolo 10
KRANJ, Koroška c. 19
MARIBOR, Gosposka ul. 17
PTUJ, Slovenski trg 14

pripravil Marko Čuk

 

 

ŠE NEKAJ  POVEZAV V KNJIGARNO OGNJIŠČA (ne da bi listali katalog)

Prednost v naših ponudbah imajo knjige, saj smo prepričani, da je prav knjiga najboljše darilo, no, v naši ponudbi imamo tudi druge predmete (sveče, križe, obeske, ploščice, čestitke, slike, okvirje, vabila, darilne vrečke …), ki so lahko več kot darila, so lahko drag spomin, ki bo v obdarovancu spodbudil rast vere.
Posebej predstavljamo vnaprej izbrana in pripravljena darila (komplete) za sveti krst, prvo sveto obhajilo in sveto birmo. Gre za pripravljena darila, v katerih je knjiga in nekaj različnih spominkov. Vse pa je v lični darilni škatli. Prednost teh kompletov je tudi ta, da jih dobite po ugodnejši ceni.
Izbrano darilo: komplet za sveti krst: kartonka Sveto pismo v torbici • knjižica Blagoslavljam te, • zapestnica – rožni venček (po izbiri: moder ali roza), • križ z molitvijo Sv. angel, • vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za prvo sveto obhajilo: knjiga Prvoobhajilno Sveto pismo • knjiga-album Moje prvo obhajilo • križ spomin na prvo sv. obhajilo s posvetilom, • desetka z lesenimi jagodami • lesena obešanka z molitvijo • vse v darilni škatli
Izbrano darilo: komplet za sveto birmo: knjiga Bog, sto in eno vprašanje o Bogu • knjiga Youcat – molitvenik za mlade • križ spomin na sveto birmo s posvetilom • verižica z golobčkom • vse v darilni škatli

V nadaljevanju navajamo še povezave na podrobnejše predstavitve nekaterih izdaj na naši spletni strani, kjer lahko knjige tudi prelistate in dobite še bolj “plastično” (3D) informacijo o tem, kar kupujete. (klik na povezavo)

SVETI KRST
Zelo zanimiva je kartonka Ročno Sveto pismo (Vrstica za spomin), tu je še Darilna izdaja Krstnega Svetega pisma … pa Krstno sveto pismo v modri in roza izdaji, tri knjižice v lični darilni škatli Darilo ob krstu – mlajša sestrica knjige Krstno darilo: tri knjižice v darilni škatli (več o knjižicah), imamo tudi knjižico Grem k maši …, pa Svetopisemske zgodbe za najmlajše … Sveto pismo v torbici; kartonko Moja prva knjiga o Bogu, štiri pobarvanke Jezusove prilike (o sejalcu, o usmiljenem Samarijanu, o izgubljeni ovci in o dobrem očetu) … zelo zanimiva je Velika svetopisemska pobarvanka, Svetopisemski delovni zvezek, dve pobarvanki (Pastirica Urška in Škof Baraga); nekaj knjig ima tudi dodatne popuste: štiri knjižice Božji darovi zame (30 % popusta), … knjiga Raziskuj Sveto pismo …otrokom se je zelo priljubilo nekaj posebnih izdaj: Noetova barka, ki prinaša tudi 28 živali iz kartona, pa Medvedkovo Sveto pismo (oblečeno v “medvedjo kožo”), Sveti angel iz blaga (za najmlajše), v naši ponudbi pa lahko najdete še križe, ploščice z Marijino podobo, s podobo angela, krstne sveče, krstne srajčke, čestitke ob rojstvu, barvice …

PRVO SVETO OBHAJILO
Pri obhajilu naj spomnimo najprej na dve novosti: slikanico Robot pri družini Jelen in Youcat za otroke (katoliški katekizem za otroke in starše) … potem pa so tu že znane in priljubljene: Angel varuh (moj zvesti prijatelj) in Dolgčas pri maši …na zalogi je tudi Prvoobhajilno Sveto pismo …  imamo pa tudi posebno darilno izdajo Svetega pisma v zgodbah. Zaradi bele barve platnic je zelo primerna za prvoobhajilno darilo .  Lepo prvoobhajilno darilo je tudi knjiga Kruh in vino smo prinesli, pa Velika svetopisemska pobarvanka, kot priprava na spoved je zelo pomembna knjiga Tudi jaz hodim k spovedi, zanimiv je tudi Prvoobhajanski album, slikanica Moje prve molitve, morda pri hiši še nimate Kratkega Svetega pisma v slikah (več kot 160 tisoč prodanih izvodov) … naročite lahko tudi Svetopisemske domine, evharistične križe, vseh vrst in oblik (tudi s posvetilom), tu so še okvirji za slike, pa križci na verižici, skodelice, vabila, voščilnice … Omenimo tudi odlično ponudbo risank na DVD-jih Velikani vere (devet sinhroniziranih risank za samo 49 €)

SVETA BIRMA
Novost je knjiga Zakaj je tudi pri nas tako (v podnaslovu piše, da je to svojevrsten križev pot za mulce – vendar to ni molitev križevega pota, ampak “križev pot” skozi najstniško dobo – za starše in mulce), zanimiva je tudoi knjiga zgodb Vodi me dobrotni Duh, med najbolj iskanimi knjigami za birmance omenimo knjigo Youcat – Biblija (Sveto pismo za mlade), knjigo Bog je … prav zares (namenjena je mladim, bo pa v duhovno korist tudi odraslim), zelo iskana je tudi Zakladnica modrosti (Zbirka Za luč in moč) in njena “sestrica” Zakladnica molitve. Pri birmanskih darilih seveda ne smemo pa pozabiti tudi drugih zelo priljubljenih Youcat izdaj: Youcat za birmo in posebej za birmanske voditelje … zelo iskan je tudi Youcat Molitvenik za mlade, pa Youcat spoved …  Docat (družbeni nauk Cerkve), ki je res dobro darilo za birmo. Tu je še posebna revija Rad te-se imam, ki obravnava teme, zanimive za najstnike.

Še nekaj predstavitev naših izdaj

Majski številki Ognjišča (5/2023) smo dodali nekoliko spremenjeno (dopolnjeno) ponudbo za obdarovanje ob prejemu zakramentov (sveti krst, sveto obhajilo, sveta birma, sveti zakon). Ponudbo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani (e-ponudba), jo lahko prelistate in ko najdete kaj zanimivega, se lahko takoj (s klikom na naslov, sliko knjige, predmeta … kjer je možnosti izbire več – na šifro) preselite v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/ – in nakupujete  Vabimo vas, da tudi tistim, ki nimajo dostopa do spleta ali se na njem ne znajdejo, pomagate pri dostopu do te e-ponudbe.
Urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja jo je v junijski urednikovi beležnici pospremil z besedami: Sami boste opazili, da je tudi v tej številki nekaj strani namenjenih ponudbi za obdarovanje ob prejemu zakramentov. Veseli smo, da mnogi tako lepo sprejemate to ponudbo Ognjišča in pridno naročate naše knjige in druge izdelke. Hvaležni smo, da nam zaupate, da vam ponujamo dobre in kvalitetne stvari. Predvsem pa kot kristjani veste, da boste pri nas dobili knjige s primerno duhovno vsebino za določeno starost ter druge artikle, ki bodo tudi z verskega vidika obogatili obdarovanca. Kje lahko naročite ali kupite naše izdelke, si oglejte na straneh ponudbe, ki je na sredini Ognjišče.

PRELISTAJTE PONUDBO OGNJIŠČA za sveti krst, prvo sveto obhajilo, sveto birmo, sveti zakon 2023 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

 

 

pripravlja Marko Čuk

 

 

rijavec kolumna 2022

To je življenje!

rijavec kolumna 2022Za mnoge ljudi je maj najhujši mesec v letu. Čeprav vse brsti in poka od življenja, čeprav nas narava kar kliče v svoj objem, čeprav bi radi leteli na njenih krilih, nas z neba kmalu sklati kruta resničnost. Otroci morajo kot nori zaključevati ocene, tisti sposobnejši so poleg tega vpeti v tisoč in eno tekmovanje, nad študente se zgrinjajo temni oblaki skrbi pred izpiti. Tisti, ki jim pri tem ostane še trohica časa, bodo vadili za koncerte in nastope; svojo kondicijo priganjajo do meja zmogljivosti, da bi zablesteli na odločilni tekmi. In njihove starše med vse to razteguje kot harmoniko. Na tiste ostale proste nedelje župniki vtaknejo še prva sveta obhajila, na katerih ne smemo manjkati. Zadnjo minuto je treba skočiti še po darila, stare mame do onemoglosti pečejo pecivo do grla nasičenim vnukom, in nekje vmes se vsega naveličani najstniki piflajo tistih 130 vprašanj za birmo. Samo še to, pa bo konec. Da bo le konec vsega …
Nikomur ne morem zameriti naveličanosti in utrujenosti ob takem tempu. Nikomur, pa naj ima še tako veselje z vsem skupaj. Med pogovori z ljudmi ni bilo težko zaznati, da je vsega skupaj že preveč: dogodkov, obveznosti, prireditev, testov, zahtev, pričakovanj in vsega, s čimer želimo dokazati, da smo nekaj vredni, da nekaj pomenimo. Preprosto je prehudo. Ljudje ne moremo več skozi ta ubijalski ritem. Ne samo da smo utrujeni in siti vsega, od takega tempa smo tudi razdražljivi in napeti, nervozni, znašamo se drug nad drugim, ne da bi natanko vedeli, zakaj. In ko sem o tem, da se nekaj takega dogaja tudi meni, potožil prijatelju, ki sem ga – v še enem hitečem trenutku – srečal na bencinski črpalki, me je spomnil na nekaj grozljivega. »Saj veš, kdo ubija.« S slino v grlu sem prikimal. »Hudič. On ubija. V tem tempu ni ničesar Božjega.«
Med človeško zasičenostjo maja počasi, kakor da ne ve za ledene može, poganja mladozelena trava, mehki poganjki lipe prvič pogledajo na plano, rože začnejo dišati in metulji se v priklanjanju njihovi lepoti sprehajajo okoli njih. Kosi spletajo gnezda in lastovke se ženejo za mušicami nad reko. To je življenje! Ne ker bi bilo vse idealno, temveč ker je vse na svojem mestu. Mirno in v pravem ritmu – to je življenje – nekaj velikega in pomembnega je vedeti, kje si in kam spadaš, kaj je bolj in kaj manj pomembno.
To je življenje! Biti na svojem mestu, zavedajoč se, da imaš svojih moči in svojih pomanjkljivosti odmerjenih na miligram natančno. Da ti prav narava in tudi tvoja kdaj neizprosno šibka fizika (beri: telesce) utira pot med vsemi norimi imperativi družbe. V naravi ni uspeha in poraza, ni uresničenih ali uničenih idealov in želja, ni pričakovanj in dosežkov, ni aplavzov in všečkov, je samo življenje. Dihanje, večerja, molitev, delo, pesem, mir, preizkušnja, bližina – in vse to je tako zelo Božje – kadar poteka v ritmu narave. Naše narave.
Podajte se v tej pomladi kdaj med brsteče življenje, naučilo vas bo miru! Ta vendar ni sad ugajanja, doseganja pričakovanj in rezultatov, pa tudi ne posledica brezbrižnosti in brezvoljnosti. Mir je v tem, da si preprosto tam, kjer te je hotel Bog imeti. In raseš na travniku za hišo.

M. Rijavec, Na začetku, v: Ognjišče 5 (2023), 3.

glasba 05 2023a

Andi Sobočan – edini učitelj cimbal v Sloveniji

glasba 05 2023aAndi (Andrej) Sobočan je slovenski cimbalist in do sedaj edini učitelj cimbal v Sloveniji. Prekmurec se je s cimbalami srečal že v otroštvu. Hvaležen je, da se je igranja cimbal učil od velikih mojstrov in da lahko znanje predaja naprej na mlajše generacije. Leta 2018 je izdal tudi učbenik za učenje cimbal. Že vrsto let deluje v godčevski zasedbi Marko banda.

– Kdaj ste se srečali s cimbalami?
Cimbale so me pritegnile že kot otroka. Videval sem jih v gostilni, kamor smo z družino zahajali na koline. V glasbeni zasedbi, ki je zabavala goste, je cimbale igral lastnik gostilne Miško Baranja. Ker sem imel zelo veliko željo po igranju, sta me starša vpisala k njemu na tečaj, saj se cimbal na glasbeni šoli ni poučevalo. Pri njem sem tako opravljal praktični del, nauk o glasbi pa sem opravil v Glasbeni šoli Murska Sobota, od koder me je enkrat letno prišla ocenit izpitna komisija.

– Kako pa je potekalo učenje?
Na to me vežejo posebni spomini. Ker je bil Miško Baranja lastnik gostilne, sva imela učne ure kar v eni izmed gostilniških sob. Zanimivo je, da nisva imela urnika. Ko sem šel na učno uro, sem vedel le začetek, ne pa dolžine te ure. ? Večkrat je med uro tudi zapustil sobo, sploh takrat, ko nisem dovolj vadil. Takrat sem moral vaditi pri njem, pri tem pa nikoli nisem vedel, če stoji za vrati in me posluša ali ne. ? Spomnim se, da sem enkrat poleti prišel slabo pripravljen, zato sem moral ostati več ur. Izgovarjal sem se, da moram domov, saj bo starše skrbelo. Pa mi je rekel, naj nič ne skrbim – da jih je že obvestil, da sem pri njem, da moram vaditi in da jih bo ponovno poklical, ko bom šel od njega. Danes si takšnega načina poučevanja ne predstavljamo več.

– Pozneje ste postali cimbalist pri Marko bandi. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Marko banda je bila ustanovljena leta 1990 na pobudo Borisa Žaliga, in sicer kot spremljevalna glasbena skupina folklorne skupine Beltinci. Beltinsko folklorno skupino je pred tem spremljala Kociper-Baranja banda, ki pa je takrat začela aktivno nastopati z Vladom Kreslinom, kar je včasih povzročilo križanje urnikov nastopov. Začeli smo torej kot podmladek. Učil nas je Miško Baranja. Imeli smo srečo, da smo se lahko učili od tako velikih mojstrov, kakor so bili Kocipri in seveda Miško Baranja. Od njih smo se naučili pristnega igranja. Lahko se tudi pohvalim, da smo z Marko bando prepotovali kar nekaj sveta od Argentine, Urugvaja, Grčije, velik del Evrope. S folklorno skupino Beltinci smo gostovali na Japonskem v Tokiu. Delujemo še danes. Igramo prekmurske ljudske pesmi, ki imajo v tem okolju še vedno pomembno tradicionalno vlogo. Po smrti Baranje in drugega vrhunskega cimbalista Kardoša iz Dobrovnika, ki sta igrala v Beltinški bandi, ki spremlja Vlada Kreslina, sem na pobudo Kociprov sam pristal v zasedbi Beltinške bande. glasba 05 2023b

– Pravite, da ste se veliko naučili od svojih učiteljev. So imeli drugačen pogled na glasbo?
Da, zelo sem hvaležen za to izkušnjo. Njihov pogled na glasbo je bil drugačen od današnjega. Bili so zelo spoštljivi en do drugega, čeprav je bilo med njimi kar precej humorja. Predvsem je bil njihov cilj to, da so s svojim igranjem poskrbeli, da se je imelo občinstvo lepo. Seveda si za to prizadevajo tudi današnji glasbeniki, ampak časi so drugačni. V preteklosti denar ni igral tako pomembne vloge kot danes, ampak so si svoje nastope vedno zapomnili po doživetjih, tudi kulinaričnih ?

– Kdaj pa ste sami postali učitelj cimbal?
Konec devetdesetih let sem začel s poučevanjem cimbal. Sčasoma je namreč tudi Marko banda postala precej priljubljena, veliko je bilo nastopov, tako doma kot v tujini. To je posledično vnovič pomenilo, da nismo več mogli spremljati folklorne skupine. Tokrat sem jaz bil tisti, ki je začel učiti mlajše igranja na cimbale, nekaj časa je celo delovala Mala beltinska banda. Pozneje sem preko delavnic učil cimbale v Veliki Polani, kjer sem opazil povečan interes za učenje cimbal. Od leta 2008 poučujem cimbale na Glasbeni šoli v Beltincih.

– Omenili ste, da zanimanje za učenje cimbal narašča. Koliko učencev imate trenutno?
Zadnja leta imam vedno nekje med sedem do devet učencev, česar sem zelo vesel.

– Kako pa poteka pouk?
Na nižji stopnji imajo učenci dvakrat na teden pol ure pouka igranja, na višji stopnji (peti in šesti razred) pa dvakrat na teden po petinštirideset minut. Na koncu leta pa imamo seveda tudi izpit.

Vsak glasbenik potrebuje tudi svoj instrument. Kdaj ste vi dobili prve cimbale?
Cimbale so drag instrument, cenovni razkorak je precej velik. Sam sem prve cimbale dobil v drugem letu učenja. Prve cimbale so bile iz Čakovca, ponje sta šla kar učitelj in oče. Doma mi niso branili igranja na cimbale, dali pa so mi jasno vedeti, naj se pred nakupom odločim, če jih resnično želim igrati. Bali so se, da bi po nakupu izgubil zanimanje. Vedel sem, da izbiram med cimbalami ali novo dnevno sobo. Tudi sam sem zagovornik tega, da se otroku kupi cimbale šele v drugem letniku. Cimbale je namreč težko kupiti, prav tako pa tudi prodati. Enako velja, da lažje sam učim kot popravljam napake, storjene pri učenju.

– Ali to pomeni, da učenci prvo leto vadijo le pri vas?
Da. V prvem letu se posvetimo koordinaciji rok in učenju lestvic. Napake je zelo težko odpravljati.

– Vrniva se k nakupu cimbal. Teh se v Sloveniji ne izdeluje. Kakšne so cene? Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu?
To je tako kot pri avtomobilu – cene so zelo različne. Šolske cimbale stanejo nekje od 3.000 EUR naprej. Koncertne cimbale dobrih znamk pa lahko stanejo tudi 15.000 EUR. Pri tem je veliko odvisno od vrste in kakovosti lesa. Bi pa tukaj rad poudaril, da je pri cimbalah skorajda bolje kupiti že rabljene. Tudi pri drugih akustičnih instrumentih je tako. Ogrodje instrumenta je iz lesa, torej živega materiala, ki pa se z leti lahko spremeni. Instrument lahko na začetku zveni zelo lepo, pa z leti izgubi lep zvok. Možen je seveda tudi drugačen obrat. Obstajajo pa tudi take, da na začetku zvenijo lepo, na koncu pa še lepše. ?

– Posvetiva se malo še učbeniku za poučevanje cimbal, ki ste ga sami izdali. Kako je prišlo do te ideje?
Ugotovil sem, da imajo učenci drugih instrumentov to prednost, da imajo gradivo, iz katerega se lahko učijo. Ta privilegij sem si želel tudi za svoje učence, in tako je leta 2018 izšel učbenik za prvi dve leti učenja cimbal. V pripravi sta sedaj še učbenika za tretji in četrti ter peti in šesti razred. Na začetku je nekaj teorije o poznavanju osnov instrumenta, nato sledijo skladbe. Pomembno se mi zdi, da učenci prva leta igrajo melodije, ki jih imajo že v ušesih. Tako sem tudi na začetku učbenika napisal citat madžarskega skladatelja Zoltána Kodályja: »Vsakomur je najbližja tista glasba, na katero se je njegovo uho navadilo v zgodnjem otroštvu.« Izbor skladb je tako v večini slovenski, iz vseh regij. Seveda pa je poudarek na prekmurskih skladbah. Omenim naj še, da je učbenik primeren tudi za samouke cimbal, ki imajo že nekakšno glasbeno predznanje.

glasba 05 2023cCimbale imajo svoj izvor v Perziji, v Evropi pa se jih zasledi v 11. stoletju, medtem ko so v Slovenijo prišle štiri stoletja pozneje. O tem pričajo tudi poslikave fresk v slovenskih kapelah. Prvotne cimbale so bile manjše, med drugim so se imenovale tudi oprekelj ali oprsnica, nosili so jih okrog vratu. Cimbale so bile v 15. stoletju zelo priljubljen instrument, a so jih pozneje izpodrinile razne izdelave klavirja. Konec 19. stoletja je Madžar József Schunda naredil velike cimbale. Instrumentu je dodal več tonov (večji obseg), dušilec tona (pedal), noge in ga povečal. Od tod prihaja tudi mišljenje, da so cimbale madžarskega izvora. Instrument postane del komornih zasedb. Danes jih najdemo po celem svetu, pod najrazličnejšimi imeni. Velike cimbale obsegajo 4,5 oktave. Spodnji del je basovski (strune so ovite z bakreno žico), zgornji violinski (srebrne žice) in uglašen na kvinto. Obstajajo šolske in koncerte različice cimbal, pri čemer ima prva 123 strun, pri koncertnih pa je dodanih nekaj tonov. Toni so precej razmetani, ni poenotenega sosledja kot pri večini instrumentov. Igranje na cimbale v resnici pomeni sprehajanje po celotnem instrumentu, v vse štiri strani.

U. Jeglič (Mladinska priloga – Glasba), v: Ognjišče 5 (2023), 66-67.