Sv. Sigismund je bil burgundski kralj; leta 516 je nasledil svojega očeta, umrl je leta 524. Skrajšana oblika njegovega imena je Žiga.
Svetniku je posvečena p. c. na Polhovici (Šentjernej – NM).
Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 5, str. 99
Svetopisemski trpin, osrednja osebnost po njem imenovane svetopisemske knjige, vzor bogaboječega moža.»Zanimiva in poučna je Jobova pravda z Bogom: kako si je počasi utiral pot iz brezizhodnega položaja, v katerem se je znašel,« razlaga biblicist Jurij Bizjak. »Kako se mu odpirajo oči, razberemo iz njegovih devetih govorov. V prvem občuti Boga kot svojega nasprotnika, v drugem nadaljuje svojo pritožbo, v tretjem Bogu očita, da poštenega pokončuje prej kakor krivičnega, v četrtem preide v napad, v petem pa že išče pomoči pri Bogu; v šestem gre še dalje: Bog ni več Jobov nasprotnik niti zaveznik, temveč dobrotnik, v sedmem zahteva, naj Bog krivičnike kaznuje, v osmem že na vso moč išče Boga, v devetem, zadnjem se popolnoma opre na Boga in njegovo modrost. 
Bog Joba potrpežljivo posluša in mu na koncu z dvema čudovitima odgovoroma, s katerima Jobu razodeva svoje znanje in moč. Že po prvem Božjem odgovoru Job prizna: »Glej, premajhen sem. Kaj naj ti odgovorim? Svojo roko si polagam na usta. Enkrat sem govoril, pa ne bo več poskušal, dvakrat, pa ne bom nadaljeval« (Job 40,4-5). /iz knjige Svetnik za vsak dan (1. knjiga, str. 275-276)/.
Svetopisemskemu Jobu je pri nas posvečena p. c. v Sinji Gorici (Vrhnika – LJ).
Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 5, str. 99
Junij je prvi počitniški mesec in upamo, da si bomo po večmesečnem zaprtju zaradi pandemije v tem mesecu lahko privoščili več potovanj in obiske sorodnikov in prijateljev. Prav je, da poletni oddih izkoristimo za krepitev telesa, a prav tako okrepitev potrebuje naša duša. Ta se lahko okrepi tudi z branjem duhovnega čtiva. Zato vam v posebni poletni ponudbi predstavljamo 18 naslovov knjig. Ko kupite eno od njih, dobite v dar drugo knjigo. Lahko pa izbirate med desetimi darili. Poleg te ugodnosti lahko vsi, ki boste kupili knjige v vrednosti nad 30 evrov, sodelujete pri privlačni igri z lepimi nagradami. Več o knjigah in nagradni igri si lahko ogledate v posebni prilogi Poletno branje Ognjišča in nagradna igra 2021.
V dneh, ko boste mnogi dobivali to številko, bomo praznovali 30-letnico slovenske samostojnosti. K njej so prispevali tudi Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat vam kot gosta meseca predstavljamo Slovenko Marijo Babič, ki je rojena v Kanadi, in je postala vrhovna predstojnica reda Sionskih sester, ki ima zanimivo poslanstvo.
Del slovenske identitete je gotovo petje. Tudi cerkveno. Veliko skladateljev je bogatilo repertoar cerkvene glasbe. Tokrat vam predstavljamo Antona Jobsta, ki je dobrih 70 let življenja posvetil cerkveni glasbi.
V naši družbi je vedno več starih ljudi. “Kaj z njimi?” se sprašujejo demografi in drugi strokovnjaki. Papež Frančišek je nedeljo v bližini godu sv. Joahima in Ane, Jezusovih “starih staršev”, razglasil za nedeljo dedkov in babic in tako opozoril na bogastvo, ki ga lahko v družino in družbo prinašajo stari ljudje s svojo bogato življenjsko izkušnjo. O vrednosti starosti govori tokratna priloga.
Za športno obarvani poletni čas prinašamo v Temi meseca predstavitev malce drugačnega športa – e-šport. Marsikdo meni, da igranje računalniških iger res ni šport, vendar preden sklepate prehitro, je bolje, da zveste kaj več o tem in spoznate, da bo mogoče e-šport že v letu 2024 del olimpijskih iger.
In ravno prihajajoče olimpijske igre so bile razlog, da smo obiskali Slovenski olimpijsko izobraževalni center, ki skrbi ne samo za trenutne mlade in vrhunske športnike na poti njihove športne kariere, ampak je tudi prostor, kjer hranijo vso slovensko olimpijsko športno dediščino.
V mesecu juliju nas čaka tudi referendum “o vodi”. Kako je z vodami v Sloveniji in kako s strokovne plati gledati na področje urejanja voda v Sloveniji je spregovoril mag. Jože Knez, v.d. generalnega direktorja Agencije RS za okolje.
Ob koncu naj vam predstavim še nekaj ponatisov, ki smo jih naredili pred letošnjim poletjem. Prej kot v enem letu smo, kljub večmesečnemu zaprtju knjigarn, razprodali izdajo kuharice Zmeraj sestra Vendelina. Že peti ponatis je doživela knjiga Karla Gržana Jaz Čarli Čeplin, knjiga humoresk, duhovitih in upamo da tudi duhovnih zgodb. Gotovo bo prijetno in sproščujoče branje v počitniških dneh. Ponatisnili smo tudi Knjigo Roberte Vinerba Sto in eno vprašanje o Bogu. Knjiga zanimivih, tudi provokativnih vprašanj o veri, Bogu in Cerkvi. Številna vprašanja, ki so v knjigi smo si gotovo že sami postavili ali pa so nam jih postavili naši bližnji. Kratki in jasni odgovori nam bodo v pomoč pri osebnem iskanju na poti k Bogu. Vse tri knjige, ki smo jih ponatisnili, so tudi lepo darilo.
RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 7, str. 4.
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Lotimo se torej iskanja tega, kar je – pojdimo na pot resničnosti?
Le malo se jih odloča za to pot, zanjo je potrebno kar nekaj poguma – tudi kristjani se je izogibamo … raje plujemo po gladkih jezerih odtujenosti, pričakovanj, načrtov in domnev, zelo neradi pa po razburkanem morju resničnosti.
Za začetek sprostimo ročno zavoro … životarjenja in pretvarjanja … Namesto da bi v polnosti živeli s tem, kar smo in kar imamo, skupaj z večino človeštva posnemamo splošno sprejete modele in se ženemo za stvarmi, ki jih Sveto pismo imenuje maliki. Da bi jih dosegli in s tem potrdili svojo pravico do življenja, izvajamo brezobzirno nasilje nad seboj in drugimi.
Odgovor se skriva v poročilu o petem dnevu stvarjenja. Življenje daje in ga blagoslavlja Bog. Življenja ne izbiram sam, ampak ga sprejemam.
Vse ideologije zavračajo resničnost in jo poskušajo nadomestiti s svojimi modeli ali jim jo vsaj prilagoditi. Mnogi človeški načrti – tudi pastoralni – delajo nasilje nad resničnostjo.
Medtem ko večni nebeški Oče ustvarja resničnost, si umrljivi človek izmišlja uničevalne ideologije in teorije.
Koliko energije in sredstev potrošimo z bolečimi ‘plastičnimi operacijami’ za spreminjanje resničnosti, s tekmovalnostjo in primerjavami, ki so že vnaprej obsojeni na poraz! Proti komu se pravzaprav bojujemo? Proti resničnosti, proti življenju!
Edini pravi vir življenjskega miru je zavest, da mi življenje daje in ga vzdržuje Bog.
Če svoje življenje gradim na tem neomajnem dejstvu kot skali, se izognem kopici nepotrebnih skrbi in bremen. Čeprav globoko v sebi že od nekdaj čutim, da nisem sad naključja, se mučim z iskanjem svoje identitete in dostojanstva, ki ju imam že po naravi. Vedno znova pozabljam – kar je posledica hudičevega prišepetavanja –, da si življenja nisem priboril sam, ampak sem ga zastonj prejel. Prepričan sem, da si moram kupiti vstopnico za tekmo, na kateri že igram. Mrzlično iščem pravo PIN-kodo za dostop do življenja, čeprav jo imam že od rojstva zapisano v sebi in je sploh ne potrebujem.
Da bi lahko začel znova, se moram zavedati, da imam do tega vso pravico. Če se Izrael, ki je bil takrat kot ljudstvo povsem na tleh, tega ne bi zavedal, v prvem poglavju Svetega pisma ne bi mogel napisati tako čudovitega hvalospeva življenju. …. (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Da bi bolj cenili umetnost zahvaljevanja, ki se je moramo vsi naučiti, …si še enkrat ponovimo, kaj pravi Bog peti dan – blagoslovi življenje na zemlji: »Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.«
Bogu se zdi dobro, da smo in da nas je čim več. Življenje je tako čudovito, da se mora razmnoževati – nadaljevati …
Neprestano nas je treba opozarjati, naj spoštujemo zapoved Boga, ki nas je priklical v življenje in želi, da smo. Zaradi tega ne sme nihče od nas reči ne sebi ne komu drugemu: “Tebe pa ni bilo treba!” Če to rečemo, se znajdemo v globoki laži – v prekletstvu!
Prekletstvo je zavračanje svojega obstoja. Skušnjavec je vedno na preži, da bi nas uničil. Zato se moramo odločno upreti vsem oblikam prekletstva, ki zavračajo življenje. Božja volja je, da živim! Samo to je pomembno! Enkrat za vselej si moram zabiti v betico: “Moraš živeti!” Živeti je lepo, živeti je pomembno! Če bomo življenje spoštovali, ne bomo nikoli izgubili njegove rdeče niti.
Moje konkretno življenje – naj bo še tako omejeno, ubogo, skromno in krhko – je edino, ki ga imam. Če začnem hrepeneti po nekem drugačnem življenju – ki ni moje in ga nimam –, zavrnem svojega in se predam malikovalskemu pričakovanju, da bom postal nekaj, kar nisem, in imel nekaj, česar nimam. S tem pa vstopim v psihozo smrti, ki jo povzroča prekletstvo zavračanja samega sebe.
Kaj pomeni “ne sramovati se samega sebe”? Ne pozabimo, da zastavljanje ciljev ni le vprašanje mladih, ki šele iščejo svoj poklic, ampak stvar vsakega življenjskega obdobja, vsakega razpotja in vsake izbire.
Prepoznavanje svoje poklicanosti se ne konča z mladostjo, ampak se s tem vedno znova soočamo, do konca življenja! Vsak dan moramo ugotoviti, k čemu nas kliče Bog v našem življenjskem stanu, v našem poklicu, v medosebnih odnosih itd. Živeti moramo – ne v praznih načrtih ali manjših in večjih utvarah –, ampak v poslušnosti do svoje resničnosti.
To pomeni sprejeti življenje, kakršnega nam je dal Bog. Vstopiti v njegove vene, ga negovati in podpirati. Življenje, ki nam ga je Bog podaril, je blagoslovljeno. Njegova zapoved, njegova volja za nas je, da ta blagoslov cenimo. Naša sedanja in večna sreča sta odvisni od tega, ali bomo ta Božji blagoslov sprejeli in z njim sodelovali. …. (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
»Znam biti reven in znam biti v obilju …«, pravi sv. Pavel, ko govori o šoli, ki ima le malo učencev – o šoli hvaležnosti.
Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih pozna tudi zahodna.
Razlikujemo dve vrsti žalosti (»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt.« – sv. Pavel) (…) Prvo spremlja želja, da bi bolj ljubili, druga pa je “svetna”, ki jo povzročajo maliki tega sveta oziroma nezadovoljena želja po posesti.
Glede na to, da je peti dan, dan prvega blagoslova, lahko ta del naše poti izkoristimo za to, da se odpremo hvaležnosti, ki je nasprotje žalosti.
Papež Frančišek v svoji okrožnici Veselje evangelija ošvrkne številne kristjane, ki imajo v srcu vse prej kot hvaležnost, kljub temu da so od Boga prejeli nešteto milosti, tako kot devet od desetih gobavcev v Lukovem evangeliju.
»Tako nastaja največja nevarnost, “sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti, kjer na videz vse poteka v redu, v resnici pa vera peša in se utaplja v malodušju”. Nastaja pokopališka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razočarani nad resničnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani živijo v stalni skušnjavi, da bi zapadli v žalost, ki se polasti srca kakor “najdragocenejši od demonovih napojev”. Kristjani, poklicani, da bi prinašali luč in življenje, pustijo, da jih končno očarajo stvari, ki porajajo samo temo in notranjo utrujenost ter slabijo apostolsko gorečnost. Iz vseh teh razlogov si upam vztrajati: Ne pustimo si vzeti veselja evangeliziranja!«
Po papeževih besedah ta sladka žalost oziroma samopomilovanje povzroča pokopališko psihologijo.
Zato si mi tu prizadevamo ustvariti živahno vzdušje oziroma psihologijo.
V ta namen je koristno, če se vsak večer zamislimo nad tem, kar smo ta dan prejeli. Za mlade bo morda dovolj, če bodo prepoznali vsaj tri pozitivne reči, čeprav sem prepričan, da jih bodo tudi na najslabši dan ob iskrenem premisleku našli še več. Tako se bomo postopoma naučili prepoznavati skrito dobro tudi v stvareh, ki so na prvi pogled tragične. Včasih moram to osnovno vajo priporočiti tudi duhovnikom, ki se predajajo žalosti in nehvaležnosti. Čeprav so obdani z milostmi, so se razvadili godrnjati … godrnjanje pa je hudičeva molitev. …. (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Bog je rekel: “Vode naj mrgolijo od živih bitij in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom.” (…) In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«
Pojavi se življenje! Dotlej je Bog oblikoval vesolje, ločeval svetlobo od teme z nebesnimi lučmi ter na zemlji pripravljal pogoje za nastanek življenja. To se začne z bujnim zelenjem, ribami v vodah in pticami na nebu.
Peti dan Bog izreče dve besedi. S prvo ustvari biološko življenje:
Z drugo pa izreče svoj prvi blagoslov, s katerim svojim bitjem podeli rodovitnost. Kot da bi bila v teh dveh besedah zaobjeta vsa polnost življenja.
Življenje je sad Božje besede, Njegove odločitve.
Na vsakem novem začetku si moramo zastaviti preudarne, predvsem pa praktične in dosegljive cilje. To pomeni, da ne smejo biti … visoko leteči.
Ugotovili smo že, da življenje ni takšno, kot si ga predstavljamo ali načrtujemo, temveč takšno, kot pač je.
Že tretji dan smo ugotovili, da nam življenje včasih reče “ne”, zdaj pa bomo videli, da nam še večkrat reče “da”.
Če iščeš nekaj, česar ni, boš to težko našel, ker ne obstaja!
Če pa iščeš nekaj, kar obstaja, boš to naposled verjetno našel.
Naj ponovim: nikoli ne boš našel tega, kar ne obstaja. Zakaj? Zato, ker tega preprosto ni. …. (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Doslej smo govorili o jasnih razlikah med svetlobo in temo, med življenjem in smrtjo, kar ni tako težko. Toda to je šele začetek. Kaj pa navidezno ali lažno dobro.
Samo nekaj namigov, za pokušino.
Nekateri mislijo, da je – če se nam nekaj zdi dobro na prvi pogled – naše razločevanje končano in da lahko mirno spimo. Daleč od tega!
Biti moramo pozorni na dvoje:
1. Sugestije se nam pogosto predstavljajo kot navdihi in Božja volja, čeprav jih v resnici ustvarjamo sami. (…) Gre za človeške ponaredke, ki niso v skladu z resničnostjo.
Ljudje dobra dela pogosto pokvarimo, ker sledimo svojim nagnjenjem, ki za seboj potegnejo duha in razum. (..) Dobro, ki ga hoče Bog, pa nastaja skoraj samo od sebe, kadar to najmanj pričakujemo. Raje bodimo dejavni premalo kot preveč, da bo lahko Bog po vas naredil to, česar vsi ljudje brez Njega nikoli ne morejo storiti. (sv. Vincencij Pavelski)
So stvari, ki jih moramo prepustiti Bogu. Naredil jih ne bo takrat, ko to želimo mi, ampak takrat, ko se bo to zdelo prav Njemu.«
Skratka, ne smemo prehitevati dogodkov in z njimi izsiljevati Boga. Tudi velika dejanja, h katerim nas kliče, imajo svojo logiko in svoj čas.
Tudi mi se moramo – zlasti kadar smo v stiski – izogibati samovoljnim dejanjem. Kadar nam ni jasno, kaj naj storimo, moramo paziti, da ne bi s svojim vmešavanjem pokvarili Božjega načrta in si pri tem celo domišljali, da mu ga pomagamo uresničiti …
»Božje stvari nastajajo same od sebe. Prava modrost je v tem, da sledimo Božji previdnosti korak za korakom. (sv. Vincencij Pavelski)
2. “Sveta jeza”, ki se nas včasih polasti v prepričanju, da smo poklicani bojevati se za Božje stvari. Eno je neustrašno povedati resnico, nekaj povsem drugega pa braniti jo z ognjem in mečem.
Kadar začnemo braniti nekaj ‘Božjega’, to postane naše, ker smo si ga prisvojili. Bog lahko svoje zadeve uspešno brani brez naše pomoči.
Kljub temu je naša ‘vera’ pogosto nasilna in bojevita. Kristjani radi pozabljamo, da sveta ne premagujemo z mečem, temveč z ljubeznijo. Meč vsako stanje še poslabša. Kadar te zasrbijo prsti, da bi “dobro” branil z nasiljem, se ustavi in vzemi to kot znamenje, da si prisvajaš Božje! Z jezo ne boš dosegel ničesar! Tvoja bojevitost nima nič skupnega s Svetim Duhom.
Četrti dan lahko zaokrožimo z ugotovitvijo, da se v našem srcu bojujeta jasna in konstruktivna sončna svetloba ter prikrita in uničujoča mesečina, ki še zdaleč nista enaki.
Nauk dvanajstih apostolov pravi: »Obstajata dve poti – pot življenja in pot smrti; razlika med njima pa je velika.« …. (konec četrtega poglavja)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo pri razločevanju misli.
Nasveti so namenjeni predvsem tistim, ki so na začetku poti duhovnega razvoja, so pa koristni na vseh stopnjah. Razločevanje misli je nekaj, česar se naučimo z urjenjem. Kako pa?
Tako, da pred vrata svoje zavesti postavimo varnostnika, ki bo razločeval dobre misli od slabih in slednjim preprečil vstop.
Kako pa naj misli preverjamo?
Pri vsaki misli, ki se mi porodi, se moram torej vprašati, od kod izvira, kakšna sredstva uporablja in predvsem kam me vodi.
Pri prvem preverjanju neke misli je priporočljivo, da za trenutek pozabim na njeno vsebino in se posvetim njenemu izvoru in cilju.
Ponovimo: navdihi Svetega Duha so globoki, jasni in nam dajejo notranji mir, medtem ko se sugestije vsiljujejo in nas delajo nemirne.
Zato nam že način porajanja misli razkriva njihovo naravo.
Naslednji korak je preverjanje vsebine misli. Če je ta očitno ali prikrito uperjena proti krščanski ljubezni, modrosti in Božjim zapovedim, gre nedvomno za prevaro. Zlo nikoli in v nobenem primeru ne vodi k dobremu.
Sugestije nekatera dejanja opravičujejo kot manj škodljiva oziroma ‘nujno zlo’, ki je potrebno za dosego nečesa dobrega.
Hudič v bistvu trdi, da spoznavanje húdega ni škodljivo; drugače povedano: da laganje, varanje in opravljanje utrjujejo medosebne odnose, da zavajanje krepi zaupanje, da je povzdigovanje nad drugimi dobro za samopodobo, da nepoštenost, korupcija in kršenje zakonov prispevajo k družbenemu razvoju, da molitev ni potrebna …
Če naše misli dopuščajo zlo kot sredstvo za dosego cilja, zagotovo prihajajo od hudega. Ne delajmo si utvar: greh nikoli ne vodi k dobremu!
In potem? Potem pa moram svoje misli preveriti še z nekom; ne s prijateljem, ki mi vedno prikimava, ampak z neko duhovno izkušeno osebo, ki si mi bo upala povedati resnico brez ovinkarjenja. Če pa se o tem ne želim z nikomer pogovarjati, je to slabo znamenje …
Naslednji pokazatelj kakovosti misli je njihov vpliv na medsebojne odnose in edinost. Nevarno je slediti mislim, ki se za to ne zmenijo. Navdihi edinost na splošno cenijo in jo ohranjajo, sugestije pa hočejo na vsak način doseči svoj cilj, tudi za ceno pretrganja odnosov. Če sem zaradi uveljavitve svojega prav pripravljen prekiniti odnose z drugimi, ta namera zagotovo prihaja od hudiča (diabla), ki razdvaja. Če pa se temu lahko odpovem zaradi ohranitve edinosti z bratom ali skupnostjo, je to znamenje, da prihaja od Svetega Duha.
Vsiljevanje pravičnosti je prioriteta bedakov, dajanje prednosti edinosti pa tistih, ki jih vodi Sveti Duh.
Če zakonca ne dajeta prednosti slogi pred pravičnostjo, si bosta zaradi nečesa vedno v laseh.
Pri razločevanju misli je torej bistveno preverjanje, ali stremijo k edinosti.
Edinosti z vsemi ne moremo vedno ohraniti, vedno pa si lahko zanjo prizadevamo.
Taka vprašanja si moramo redno zastavljati. Postati morajo del našega razmišljanja.
Gre za nekakšno izpraševanje vesti.
To lahko storim tako, da umirim svoje misli v molitvi, preberem kak psalm ali prisluhnem in se pustim ‘ponastaviti’ Božji besedi, ki mi jo za tisti dan daje Cerkev. Nato odprem srce Jezusu, ki mi ga je Oče usmiljenja poslal kot Odrešenika, in prosim Svetega Duha, naj preveri, kar nosim v sebi. Tako bom morda prepoznal nevarne misli, ki so se mi vsilile ali zašle vame. Že to je veliko. Ne pozabimo, da navdihi in sugestije izhajajo iz različnih virov.
Nato se lahko vprašam: Od kod prihaja ta misel in kam me bo pripeljala, če ji sledim? Kakšen je njen cilj in kakšna sredstva uporablja, da bi ga dosegla? Ali zagovarja trditev, da “cilj opravičuje sredstva”? Ali je skladna z mojim poslanstvom ali pa me morda želi oddaljiti od njega?
Uporabimo tudi vprašanja prvih treh dni: Ali misel spoštuje začetne danosti? Ali je v skladu z mojimi prednostnimi nalogami? Ali me vabi k zavračanju mojih omejitev?
In še: Ali mojo edinost z drugimi utrjuje ali uničuje?
Če misel preživi ta ‘rafal’ vprašanj, jo lahko sprejmem – a le pogojno.
Kasneje se bo pokazalo, ali je resnično dobra.…. (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”. Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)
Veseli me, da se v zadnjem času več govori o sv. Jožefu. K temu je gotovo pripomogel papež Frančišek, ki je razglasil Leto sv. Jožefa. Toda vseeno se mi zdi, da premalo poudarjate njegovo vlogo in vero. Če on ne bi sprejel svoje vloge v zgodovini odrešenja, Marija ne bi mogla postati Božja Mati, saj je takratna družba ne bi sprejela. Njegov ‘da’ Bogu je izredno pomemben. To premalo poudarjamo.
Mark
Da, papež Frančišek je z razglasitvijo Leta sv. Jožefa spodbudil, da se več govori in piše o sv. Jožefu in poudarja njegovo vlogo. Zgoščeno je o češčenju sv. Jožefa in o papeževem apostolskem pismu Z očetovskim srcem v marčevski prilogi Ognjišča pisal naš urednik Silvester Čuk. Težko bi bilo kaj dodati temu zgoščenemu zapisu in vam ga priporočam v branje. Prav tako vam priporočam v branje že omenjeno apostolsko pismo papeža Frančiška.
Imate prav, ko poudarjate vero sv. Jožefa in njegovo vlogo, saj je omogočil, da se je Božji Sin rodil v urejeni družini in rastel v njej. Njegovo vero lepo poudarja sv. papež Janez Pavel II. v apostolski spodbudi o sv. Jožefu Odrešenikov varuh, ko pravi: »… Marijina vera se sreča z Jožefovo. Če je Elizabeta rekla Odrešenikovi Materi: “Blagor ji, ki je verovala,” se ta blagor v nekem pomenu nanaša tudi na Jožefa, ker je pritrdilno odgovoril Božji besedi v odločilnem trenutku, ko mu je bila poslana. Res, Jožef ni odgovoril na angelovo ‘oznanilo’ kot Marija, ampak je “storil, kakor mu je naročil Gospodov angel: Vzel je svojo ženo k sebi.” Kar je storil, je čista “poslušnost vere”,« podarja sveti papež. Vidimo, da je vloga sv. Jožefa pomembna in zato zavzema med vsemi svetniki posebno mesto. Vsem, ki se v življenju znajdejo v težkih trenutkih, v veliki preizkušnji ali pa jih mučijo verski dvomi (sv. Jožef je imel močno vero), se lahko priporočajo Jezusovemu redniku. Prav tako je lahko zgled tistim, ki so pred življenjsko odločitvijo, saj je Sv. Jožef v veri sprejel poslanstvo, ki ga ni poznal in mu ga je zaupal Bog. Njegova vera in njegova poslušnost pa sta nam vsem lahko navdih in zgled, po katerem se ravnajmo.
RUSTJA, Božo. (Pisma). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 4, str 32-33.