Revija - Revija Ognjišče

Kaj je cilj vzgoje

Napisal Marko na 22. februarja 2021. Objavljeno v Kolumna - Kristovič.

Česarkoli se v življenju lotimo, vedno imamo pred očmi nek cilj. Če se usedemo v avto, imamo jasen namen, kam želimo priti. Kirurg za operacijsko mizo ima natančno izdelan cilj, kaj želi s to operacijo doseči. Ko profesor vstopi v predavalnico, ima do potankosti izdelane vsebinske cilje, ki jih bo tekom predavanj dosegel. Znanstveniki, ki raziskujejo in izvajajo različne laboratorijske poskuse, to delajo z zelo natančno izdelanimi nameni in cilji. Tisti, ki so kdaj sodelovali pri kakšnem projektnem razpisu, zelo dobro vedo, kako pomembno je jasno definirati in predstaviti cilje projekta. Že ko se človek zjutraj zbudi, ima pred očmi natančen cilj, zakaj bo sploh vstal in kaj vse ga v tem dnevu čaka. Pravzaprav je celotno naše življenje sestavljeno iz raznih ciljev – manjših in večjih. Življenje pred vsakega izmed nas postavlja različne naloge, posameznik pa nanje odgovarja v skladu z zastavljenimi cilji in osebno vrednostno lestvico. Nekateri cilji so neizbežni, za druge pa si moramo prizadevati.
Skratka, česarkoli se lotimo, vedno in povsod moramo imeti pred očmi natančno določen cilj, kaj sploh hočemo in želimo. Nekoč sem nekje prebral, da če ne veš, kam greš, boš prišel tja, kamor ne želiš priti. Pri vzgoji to zagotovo drži – še bolj kot pribito. Na šolah za starše in različnih predavanjih o vzgoji si velikokrat zastavimo vprašanje: Kaj sploh je vzgoja oz. kaj je cilj vzgoje? Ko starša pričakujeta otroka, je eno najpomembnejših vprašanj, če ne najpomembnejše, ki bi si ga morala zastaviti ter si še pred otrokovim rojstvom nanj odgovoriti: Kaj želiva, da nastane iz tega otroka, oz. kakšen naj postane ta otrok? Kaj želiva z vzgojo sploh doseči? Kaj je cilj najinega poslanstva in kaj pomeni biti dobra mama in dober oče?
Z odgovori na ta vprašanja se dejansko precej namučimo, čeprav bi morali biti pravzaprav med najlažjimi, kar se tiče vzgoje in odraščanja otrok. Presenetljivo je, koliko staršev nima razjasnjenega odgovora, kaj je osnovno starševsko poslanstvo in h kateremu cilju s svojimi vzgojnimi ravnanji stremijo. Vzgojna ravnanja bi namreč morala biti ‘podrejena’ prav temu cilju oz. v službi tega cilja. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da smo zaradi poplave vzgojne literature, ki obljublja preproste rešitve za vse težave, številnih forumov z raznoraznimi nasveti in instant rešitvami, mnogovrstnih teoretičnih ‘strokovnjakov’, brezštevilnih predpisov in uredb, ki skorajda v celoti odvzemajo šolam, vrtcem in strokovnim delavcem njihovo profesionalno avtonomijo in integriteto, v današnjem času pravzaprav izgubili kompas, ki kaže pravo smer na področju vzgoje. Če pri vzgajanju nimamo nenehno pred očmi točno določenega cilja, kam želimo priti, bomo po vsej verjetnosti prišli tja, kamor ne želimo. Na podlagi dela z več tisoč otroki in stalne vpetosti v prakso s strokovnimi kolektivi, vzgojitelji/cami, učitelji/cami in starši menim, da je edina prava definicija vzgoje: Vzgoja je priprava otroka na življenje. Z drugimi besedami to pomeni, da otroka vzgojimo v samostojno in odgovorno osebnost. Torej v posameznika, ki bo znal sam reševati svoje življenjske naloge, seveda glede na svojo razvojno stopnjo. Cilj bi moral biti zadovoljen, opolnomočen, samostojen in odgovoren posameznik s pozitivno razvito samopodobo in samozavestjo, ki vidi in doživlja smisel svojega življenja. Ta posameznik bo tudi imel pred očmi svoj lastni cilj življenja – kaj želi od svojega življenja, kaj bo iz svojega življenja naredil in kaj je njegovo poslanstvo.
Če želimo, da otrok postane samostojna in odgovorna oseba, mu moramo to tudi dopustiti. V tem oziru je največ škode naredila permisivna vzgoja s svojo krilatico “vse za otroka”. Kar otrok zmore, seveda glede na svojo starost in razvojne značilnosti, mora narediti sam. Danes pa mnogi starši, tudi za nekaj let, zamujajo z osnovnimi življenjskimi ‘veščinami’, kot so recimo vezanje vezalk, samostojno hranjenje, spanje v svoji postelji, dojenje, skrb za lastno higieno, da je otrok spoštljiv, da zna počakati, da ne vpada v besedo in še bi lahko naštevali. Tudi npr. domače naloge niso odgovornost in delo staršev, ampak otrok – starši so svojo osnovno šolo že opravili. Otrok mora sam prevzemati odgovornost za svoje delo in naloge, tako doma kot v šoli. To bo najboljša popotnica za življenje.

S. Kristovič, Na začetku, v: Ognjišče 2 (2021), 11.

Miti in dejstva o mRNK cepivih proti Covid-19

Napisal Marko na 21. februarja 2021. Objavljeno v Narava in zdravje.

V zadnjem času smo priča mnogim informacijam o cepivih proti Covid-19. Nemalo je zmot, zarot in dvomov, kljub temu, da so informacije o kliničnih raziskavah, sestavi cepiva itn. dostopne vsakomur.

ZAČNIMO PRI ZMOTAH
Zmota 1: premalo testirano cepivo.
Raziskave na cepivih proti koronavirusom se niso zgodile čez noč. Proti koronavirusom so cepiva začeli razvijati že leta 2002 s pojavom pandemije SARS CoV-1 in leta 2013 s pojavom MERS-CoV (več o teh epidemijah si lahko preberete v lanskem Ognjišču št. 4). Izkušnje s koronavirusi, ki povzročajo hude dihalne bolezni znanstvenikom niso nekaj novega, saj imajo opravka z njimi že vsaj dve desetletji. Cepivo je že danes pripravljeno zato, ker so države v zelo kratkem času zagotovile veliko več sredstev za izdelavo cepiva proti SARS-CoV-2, kot za katero koli drugo cepivo. To pa je omogočilo delo večjemu številu raziskovalcev, določeni postopki so potekali hitreje kot običajno in razvoj cepiva se je pospešil. Klinične študije so potekale vzporedno, pri tem pa so bile upoštevane vse faze kliničnih testiranj, ki so obvezne in jih spremljata FDA (U.S. Food and Drug Administration/ Uprava za hrano in zdravila) in EMA (European medicines agency/ Evropska agencija za zdravila).

Zmota 2: Ni znano, kaj vsebuje cepivo. V cepivu so splavljeni zarodki.
Sestava vsakega cepiva je natančno zavedena, tudi sestava mRNK cepiva proti Covid-19. Sestava je objavljena na spletni strani Evropske agencije za zdravila, po prevodu je na voljo tudi na spletni strani Slovenske Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. V cepivih NI celic splavljenih zarodkov. To velja tudi za ostala cepiva. V kolikor obstaja dvom za celično linijo HEK 293 pridobljeno iz ledvic splavljenega embrijona iz leta 1973, ni bila uporabljena v postopku priprave cepiva mRNK.

Zmota 3: mRNK v cepivu spremeni genski zapis.
Informacijska RNK(angleško messengerRNA) oziroma mRNK se uporablja za proizvodnjo beljakovin in ima kratko življenjsko dobo. V celično jedro, kjer se nahaja naš genetski material, NE vstopa. Na kratko o delovanju mRNK cepiva: Cepivo vsebuje (mRNK) z navodili za proizvodnjo proteina bodice S virusa SARS-CoV-2. Virus potrebuje ta protein, da vstopi v naše celice in povzroči Covid-19. Ko oseba prejme cepivo, bodo nekatere njene celice prebrale navodila mRNK in začasno proizvedle omenjeni protein. Imunski sistem cepljene osebe bo nato ta protein prepoznal kot tujek in ustvaril protitelesa ter aktiviral celice imunske obrambe, da ga napadejo. Torej imunski sistem si bo zapomnil protein. Če kasneje oseba pride v stik z virusom SARS-CoV-2, ga bo imunski sistem prepoznal in bo pripravljen telo braniti pred njim.

Zmota 3: Cepivo povzroča avtizem.
To je strašljiva potegavščina, zanikana desetletja. Otroci se z avtizmom oziroma spektrom avtističnih motenj rodijo. Cepijo pa se po rojstvu. Velikokrat slišimo določene razlage o povezavi med cepivi in pojavom avtizma, a do danes še nihče ni pokazal ene same korelacije, tu pa naj opozorim, da korelacija ne pomeni vzročnosti. Za vsako trditev morajo obstajati dokazi s konkretno statistično analizo, zato za populizem ni prostora.

Zmota 4: Ah, počakam, pa naj se drugi cepijo, o dolgoročnih učinkih ni nič znanega.
Morda je res, da vsega o učinkih ne vemo, vendar najpogostejši dolgoročni učinki cepljenja v prejšnjem stoletju so bili: izginotje črnih koz (izkoreninjene leta 1980) in zmanjšanje vsaj sedmih do osmih drugih nalezljivih bolezni, ki so povzročile smrt in invalidnost (otroška paraliza, ošpice, davica, rdečke, mumps, oslovski kašelj, tetanus, itd.).
Medtem, ko nekdo razmišlja o takih posledicah, so dolgoročni zapleti Covida znani: motnje srčnega ritma, hemodinamske nestabilnosti, ledvično in jetrno popuščanje ali odpovedi, tromboze, dihalne odpovedi in prizadetost osrednjega živčevja. Pri otrocih pa več organski vnetni sindrom. Gre za hud zaplet po preboleli okužbi s Covidom pri otrocih.

Dvom 1: Bojimo se posledic nove tehnologije proizvodnje cepiva
Obe podjetji: Pfizer-BioNTech in Moderna sta imeli v preteklosti izkušnje v razvoju mRNK cepiv, zato tudi ni naključje, da sta med prvimi uporabili to tehnologijo pri proizvodnji cepiva proti Covid-19. Molekule mRNK je mogoče industrijsko izdelovati z biokemijskimi postopki, kar na koncu privede do kemijsko zelo čistega produkta, brez bioloških primesi, kot so v klasičnih cepivih (ostanki gojenja na celičnih kulturah). Ta tehnologija se je pred epidemijo že uporabljala za zdravljenje tumorjev.

Dvom 2: Ne zaupam znanstvenikom, so plačani s strani farmacevtske industrije
Kot bi rekli, da ne zaupamo letalskim ali avtomobilskim inženirjem, ki načrtujejo letalo, s katerim letimo, in avtomobile, s katerimi se vozimo, ker jih plačujejo velike letalske ali pa avtomobilske družbe. Podatki o cepivih so javni in si jih lahko prebere vsak (za razumeti podatke, pa potrebujemo znanje, ki ga pridobimo v nekaj letih študija). Prav tako je potrebno predhodno znanje virologije, imunologije, statistike in ključne znanstvene angleščine. Zato zaupam tem, ki imajo ustrezno znanje in konkretno objavljene podatke, ki vključujejo ustrezno metodologijo in statistično analizo.

CEPIVO PROTI COVID-19 PROIZVAJALCA Pfizer-BioNTech (COMIRNATY) IN MODERNE TEMELJI NA IZKUŠNJAH
Kaj so pokazale klinične študije cepiva Comirnaty?
Cepivo učinkovito preprečuje Covid-19 pri ljudeh, starejših od 16 let, zato se cepiva trenutno ne priporoča otrokom, mlajšim od 16 let. EMA se je s podjetjem dogovorila o načrtu za nadaljnja klinična testiranja cepiva na otrocih.
V klinični študiji je sodelovalo približno 44.000 ljudi. Študija je pokazala 95-odstotno zmanjšanje števila simptomatskih primerov Covid-19 pri ljudeh, ki so prejeli cepivo. Enako učinkovitost so zabeležili pri preiskovancih s tveganjem za hudo obliko Covid-19, vključno z astmatiki, kronično pljučno boleznijo, sladkorno boleznijo, visokim krvnim pritiskom ali predebelimi. Cepivo lahko prejmejo tudi osebe, ki so Covid-19 že prebolele. Podatki, kako dolgo traja zaščita, niso znani, zato bodo preiskovance, ki so v klinični študiji bili cepljeni, spremljali vsaj dve leti. Na ta način bodo pridobili informacije o trajanju zaščite.
Vpliv cepljenja na širjenje virusa med osebami še ni znan, zato ne vemo v kakšni meri lahko cepljena oseba virus prenaša. Tudi podatkov o osebah z oslabljenim imunskim sistemom je malo. Kljub temu, da je lahko odziv na cepivo pri tej skupini slabši, ni posebnih zadržkov glede varnosti. Te ljudi je še vedno mogoče cepiti, saj so zaradi Covid-19 lahko izpostavljeni večjemu tveganju.
Študije na živalih ne kažejo škodljivih učinkov na nosečnost, vendar so podatki o uporabi cepiva med nosečnostjo zelo omejeni.
Cepivo se odsvetuje osebam, ki so alergične na katerokoli sestavino cepiva. Od začetka uporabe cepiva v programih cepljenja, se je zgodilo zelo malo primerov anafilaksije (hude alergijske reakcije). Zato je, kot vsa druga cepiva, tudi cepivo Comirnaty potrebno odmerjati pod natančnim zdravniškim nadzorom in z razpoložljivim ustreznim zdravljenjem neželenih učinkov.

Cepivo Moderne
Cepivo Moderne je zelo podobno Comirnatiju in temelji na tehnologiji informacijske RNK.
V kliničnih študijah je sodelovalo okoli 30.000 posameznikov, starejših od 18 let, zato pri uporabi tega cepiva proizvajalec svetuje, da se ne cepi mlajših od te starosti. Podobno velja za nosečnice in doječe matere. Po drugem odmerku je zaščita okoli 95-odstotna, o tem, kako dolgo bo trajala, podobno kot pri Comirnaty cepivu, ni podatkov.
Obe cepivi se prejme v dveh odmerkih. Po prvem odmerku znaša zaščita približno 40–50 %.

Zakaj potrebujemo cepljenje?
Ker je pandemija povzročila eno največjih zdravstvenih in gospodarskih kriz v zadnjem stoletju, posledice pa ne bodo izginile čez noč. Po preboleli bolezni s koronavirusi lahko nastane kratkotrajna imunska zaščita, kar pomeni da se lahko znova okužimo in zbolimo. In če upoštevamo navodila proizvajalca, naj se otrok do zaključene klinične študije ne cepi, bo to pomenilo da določen delež populacije zaenkrat ne bo precepljen, virus pa bo nadaljeval s kroženjem med nami.

Ostala cepiva
V razvoju je več vrst cepiv proti Covid-19, ki temeljijo na oslabljenih ali inaktiviranih virusih, virusnih vektorjih, nukleinskih kislinah,… Na poti je tretje cepivo (ChAdOx1nCoV-19) podjetja AstraZenece, ki ga preverja EMA. Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne, švedsko-britansko cepivo ni mRNA cepivo, temveč gre za vektorsko cepivo, ki nudi 70% zaščito.k

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2021), št. 2, str. 81-83.

Jezusovo sočutje

Napisal Marko na 17. februarja 2021. Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

Zdravnik je pripovedoval, kako je deset let poslušal pritoževanje ljudi, ki so imeli ledvične kamne. Potem se je neke noči sam znašel na urgenci. »Nisem vedel, kaj so bolečine, dokler nisem sam zbolel in jih sam izkusil,« je povedal. Dodal je še, da sedaj laže predpisuje tablete proti bolečinam. Bolnikom pa govori: »Vem, kako vam je hudo.«

Zdravnik je moral sam zboleti, da je razumel bolečino bolnikov. Nekateri ljudje so tako občutljivi in sočutni, da zmorejo razumeti bolečino drugih ne da bi sami zboleli za enako boleznijo in okušali enake bolečine. Jezus je bil eden izmed njih. To lahko vidimo iz načina, kako je ravnal z bolnikom, ki je ležal ob zdravilnem kopališču. Brž ko ga je zagledal, mu je izkazal sočutno pomoč. Tako je ravnal, kot poročajo evangeliji, tudi ob drugih priložnostih. Bolnike je rešil dolgotrajnega trpljenja.
Judovski voditelji so ravnali povsem drugače. Ko so videli, da ozdravljeni hodi, so ga, namesto da bi se z njim veselili, obsodili, ker nosi svojo posteljo v soboto. Pomislimo na ljudi, ki strežejo bolnikom, na svojce, ki se žrtvujejo za onemogle in ostarele. V svojih dejanjih in sočutni ljubezni so podobni Jezusu.

B. Rustja. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče 2 (2021), 91
knjige: V preizkušnji mi bodi blizu, (Zgodbe za dušo. Nova serija 4), Ognjišče, Koper, 2020, 63.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Napaka na sliki

Napisal Marko na 16. februarja 2021. Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

Slikar Holman Hunt je naslikal podobo Kristusa, ki stoji pred vrati in trka. Svoje prijatelje slikarje je prosil, naj podobo dobro pogledajo ter mu povejo, če najdejo na njej kakšno napako.
Pazljivo so to storili, a niso mogli na tej umetnini najti nobene napake. Hunt je bil vesel. Prosil jih je, naj jo še natančneje pogledajo. Končno se je oglasil neki mlad umetnik: »Gospod Hunt, mislim, da sem na vaši sliki našel temeljno napako: pozabili ste naslikati kljuko na vratih.«
»Dragi prijatelj,« je odgovoril Hunt, »ko Kristus trka na tvoja vrata, jih lahko odpreš samo ti od znotraj.«

»Stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 2 (2021), 87.
knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 10.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Dajaj, kakor bi rad prejel

Napisal Marko na 15. februarja 2021. Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

Pihal je močan leden veter in dež je udarjal na okna, ko je v hiši podeželskega zdravnika zazvonil telefon.
»Za mojo ženo gre,« je dejal glas na oni strani žice. »Takoj potrebuje zdravnika!«
»Ali lahko pridete pome?« je dejal zdravnik. »Avto se mi je pokvaril.«
»Kaj!« je zaslišal ogorčen glas na oni strani. »Kako, naj grem iz hiše v takem vremenu?«

Vsi pogosto pričakujemo od drugih usluge, ki bi jih sami ne naredili.
»Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim«. (Mt 7,12)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 2 (2021), 91.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja, Zgodbe za dušo 14, Ognjišče, Koper, 2022, 112.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Imeti za privilegij

Napisal Marko na 14. februarja 2021. Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

Ko je neki ameriški profesor stopil v pokoj, je imel govor, v katerem se je zahvalil univerzi, ker mu je vsa ta leta dajala plačo za delo, ki ga je rad opravljal.
To ne pomeni, da bi človek moral vedno delati zastonj, ampak pomeni, da mora določene obveznosti v življenju izpolniti. Pomeni, da ne sme nikoli prvenstveno delati za denar. Na svoje delo ne sme gledati kot na kariero ali bogatenje, ampak kot na priložnost za služenje. Sebe mora imeti za človeka, katerega osnovna dolžnost ni iskati sebe, ampak katerega privilegij je služiti drugim zaradi Boga.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 2 (2021), 91.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 23.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Skrivnost matere Terezije

Napisal Marko na 14. februarja 2021. Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

Znani britanski časnikar Malcolm Muggeridge se je spreobrnil ob srečanju z materjo Terezijo, ko jo je obiskal v Kalkuti in od blizu videl, kaj vse dela za uboge. Natančno je opazoval, kar se je dogajalo v dveh velikih sobah in potem si ni mogel kaj, da ne bi rekel materi Tereziji: »Mati, tu je vse, kar naredi pekel na zemlji: skrajna revščina, podhranjeni, skeleti … Tu zreš smrti v obraz, pa vendar se smehljajo, ni videti obupa, ampak veselje do življenja. Kaj je temu vzrok?«
Mati Terezija je ravno pitala neko podhranjeno ženo, ki jo je pravkar pobrala s ceste. Za trenutek je prenehala z delom, pogledala časnikarja in odgovorila: »Tukaj ni pekel, tukaj so nebesa, ker je tukaj ljubezen!« Potem je mirno nadaljevala hranjenje žene, ki je imela odprta usta kot otrok, ki ga mati doji.
Malcolma je to, kar je videl, pretreslo. Toda kot iskalec resnice je hotel razložiti skrivnost te junaške ljubezni in je vprašal: »Toda kje najdete moč za vse to, kje najdete moč za nasmeh v tej bedi?«
Mati Terezija je časnikarja povabila: »Pridite jutri zjutraj ob šestih do našega malega samostana in videli boste, kje črpamo moč za ljubezen in za nasmeh.«
Drugo jutro, točno ob uri je res stal pred vrati samostana. Mati ga je sprejela in odpeljala v skromno kapelo, brez klopi za sedenje, kjer je bila skupina sester v sarijih, kakršne nosijo revne indijske žene, zbrana v molitvi in pri maši.
Časnikar je vse spremljal v tišini in zdelo se mu je nekam skrivnostno, pa tudi dolgočasno. Spraševal se je: “Kaj počnejo sestre? S kom se pogovarjajo? Kaj prejemajo v tistem koščku kruha? Je mogoče v tem vsa skrivnost?”
Po maši je mati odhitela k svojim ubogim. Časnikarju je dejala: »Ste videli? V tem je vsa skrivnost. Jezus naše srce napolni s svojo Ljubeznijo, me pa jo darujemo ubogim, ki jih srečamo na svoji poti.«
In kako se je zgodba končala? Časnikar, ki ga vera prej ni zanimala, je čez nekaj časa postal katoličan. Svoj korak je utemeljil: »Želim postati katoličan, da bi prejemal sveto evharistijo, ki v tej veliki ženi rojeva čudeže ljubezni in veselja.«

Živa ljubezen matere Terezije je pripeljala Malcolma Muggeridgeja v objem neminljive ljubezni. Le zakaj naša obhajila ne povzročajo podobnega učinka?

Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2019), 65.
v knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 97-99.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Etičnost cepiv proti Covid-19

Napisal Marko na 12. februarja 2021. Objavljeno v Pisma.

V decembrski številki Ognjišča v intervjuju z Romanom Globokarjem pišete o etičnih izzivih koronske krize. Med drugim o cepivih, kjer pa zaobidete problematiko celičnih linij, katerih osnova so splavljenim otrokom odvzeta tkiva, za namen uporabe v znanosti in industriji, tudi v cepivih. Znanost teh postopkov ne skriva, prav tako niso stvar preteklosti. Cerkev se s to problematiko sooča in želi vernike tudi poučiti o njihovi odgovornosti in jim svetuje glede odločanja o cepljenju. Takšni razmisleki so za nas vernike zelo dragoceni, zato vas prosim, da prispevek nadgradite z argumenti.
Vatikan news so 15. decembra 2020 objavile povzetek sporočila angleških škofov, v katerem navajajo, da nobeno od prvih treh cepiv zoper koronavirus, ki prihajajo v Anglijo (in seveda tudi v EU) ni povsem etično nesporno (pri tem poudarijo, da sta Moderna in Pfizer zarodkovne celične linije uporabljala zgolj pri testiranjih, pri cepivu Astrazenece pa gre za neposredno uporabo v cepivu, zato to cepivo odsvetujejo, ko obstaja možnost izbire). Škofje tudi podajo smernice glede cepljenja. Prav tako so smernice jasno podane v Noti o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti koronavirusni bolezni, ki jo je 21. decembra 2020 objavila Kongregacija za nauk vere. V želji po resnih argumentih vas prosim, da razložite stališče Cerkve tudi slovenskim vernikom. Težko je namreč razumeti, zakaj bi se tisti, ki se trudimo ščititi “Njegove najmanjše”, prostovoljno cepili z neetičnim cepivom.
Hkrati pa smo se kristjani dolžni izpostaviti in povedati, da med cepivi (ki bodo prvim še sledila), naše države naročijo etično nesporna cepiva. Zato me zanima še, ali bo tudi slovenska Cerkev vodilnim predstavila našteta stališča. Bomo na glas povedali, da želimo etično cepivo (ko bo le to seveda na voljo in ga bo na trgu moč izbrati). Prosim, bodite naš glas, glas našega hrepenenja, da bomo imeli možnost izbire in da bomo lahko tako podprli znanost in podjetja, ki se trudijo spoštovati življenje.
Ivana

Najlepša hvala za aktualno vprašanje o etičnosti cepiv proti Covid-19. Živimo v času izrednih razmer, v katerih se naš svet in naša država soočata z nepredstavljivo zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo. V interesu vseh je, da je človeštvu čim prej na voljo učinkovito cepivo, ki bo ustavilo obolevanje in umiranje številnih ljudi ter povrnila svet v čas pred epidemijo. Glede samega izvora cepiv ste sami zelo dobro izpostavili vprašanje, ali so cepiva, ki so danes na voljo, tudi etično pridobljena oz. ali so ustrezno testirana? Med katoliškimi bioetiki odmeva vprašanje o etičnosti uporabe tistih cepiv proti COVID-19, ki so ustvarjena z uporabo embrionalnih celičnih linij. Ali drugače rečeno, gre za vprašanje, ali se lahko katoličan cepi s cepivi, ki so ustvarjena z uporabo celic iz tkiv splavljenih otrok. Nekatere ustanove oz. podjetja razvijajo cepiva proti Covid-19, ki uporabljajo etično sporno pridobljene celične linije. To še zlasti velja za dva projekta razvoja tovrstnih cepiv Univerze v Oxfordu, ki temeljita na uporabi spremenjene celične linije HEK 293 ustvarjene iz celic, vzetih iz tkiva ledvice nerojenega splavljenega otroka iz leta 1972. Drugo testno cepivo pa vključuje uporabo celične linije PER C6 pridobljene iz mrežnice 18 tednov starega nerojenega otroka, ki je bil splavljen leta 1985. Podobno velja tudi za testno cepivo HAdOx1nCoV-19, ki ga razvija podjetje AstraZeneca v sodelovanju z Univerzo v Oxfordu in temelji na celični liniji HEK 293 ter je sedaj v fazi 3 in vključuje testiranje na 30.000 prostovoljcih. Omenjeno cepivo temelji na uporabi celične linije, ustvarjene leta 1973 iz tkiva verjetno spontano splavljenega nerojenega otroka. V primeru takšnih cepiv se upravičeno pojavi vprašanje, ali je etično uporabljati cepiva in ali ne obstajajo druga etično bolj sprejemljiva cepiva. Trenutno lahko v Evropski uniji in v Sloveniji uporabljamo samo dve cepivi proti COVID-19, ki ne vključujeta embrionalnih celičnih linij: Moderna in Pfizer-BioNTech. Za obe cepivi velja, da sta narejeni na osnovi uporabe nove mRNA tehnologije in brez uporabe celic splavljenih otrok. Zato je uporaba teh dveh cepiv za katoličane etično sprejemljiva. V Sloveniji smo danes še v položaju, ko nimamo opravka z etično spornimi cepivi. Če pa bi prišlo na trg cepivo, ki bi bilo ustvarjeno z uporabo zarodnih celičnih linij (npr. AstraZeneca), potem pa ima vsak katoličan pravico, da ga cepijo z etično pridobljenim cepivom (npr. Moderna ali Pfizer-BioNTech). Samo v primeru, če ne bi bilo na voljo etičnih cepiv, pa bi bilo izjemoma moralno dopustno cepljenje s cepivom, ki bi vključeval celične linije, ki so bile ustvarjene pred več desetletji na etično sporen način. Ob tem velja omeniti, da celične linije, ki zgodovinsko gledano izhajajo iz celic odvzetih iz (spontano) splavljenih otrok, danes ne vsebujejo več teh originalnih celic. Prav tako so celice in njihov dedni material (DNK) uničeni med tem, ko se v njih razvija virus, v procesu očiščevanja cepiva pa raziskovalci odstranijo vse celice in njihov dedni material. Na koncu želim poudariti, da vaše vprašanje razumem predvsem kot poziv vladnim uradnikom, raziskovalcem in zdravstvenemu sistemu, da vsem državljanom zagotovijo etična cepiva. V ta namen so slovenski škofje v svoji nedavni izjavi poudarili, da imamo vsi pravico do etično ustreznih cepiv, prav tako pa imamo pravico, da se cepimo ter s tem zaščitimo svoje zdravje in zdravje tistih, ki so v naši družbi najbolj izpostavljeni, to pa so starejši, bolni in zdravstveni delavci.

STREHOVEC dr. Tadej. (Pisma). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 2, str 30-31.

Ljubi moj sveti Rupert!

Napisal Marko na 9. februarja 2021. Objavljeno v S svetnikom na TI.

Kljub različnemu kroju in barvi je talar podoben vojaški uniformi, in ko si ga duhovnik nadene, obljubi pokorščino svojemu škofu, kot je vojak dolžan poslušati ukaze nadrejenega. Vojak, ki se izkaže v znanju, delu in seveda boju, bo napredoval in lezel od čina do čina vse višje, prav tako pa tudi duhovnik lahko postane še kaj več, če se malce nerodno izrazim. A medtem ko je čin pokoren višjemu činu in se, ko zmanjka črtic in zvezdic, lestvica konča tam nekje z generalom ali maršalom, je nad papežem še vedno Bog!
A smo, žal imeli v zgodovini par primerov, ko se je papež obnašal, kot da nad njim ni nikogar, in na takšno obnašanje in počutje niso imuni ne predstavniki kurije ne škofje ne duhovniki ne laični pripadniki vernega ljudstva, saj znamo biti vsi po vrsti topogledno bolj papeški od papeža!
Ves ta uvod, ljubi moj sveti Rupert, zgolj zato, da bi ti izrazil sočutje ob tvojih ‘prekomandah’. Pa nimam toliko v mislih to, da so te iz Wormsa, kjer si najprej služboval in pasel božjo čredo, prestavili v Salzburg (ki se takrat sploh še ni tako imenoval, oziroma ga ni bilo, ampak to je druga zgodba), temveč na koledarsko prestavljanje, saj ti eni za god ofirajo marca, drugi pa septembra, ko se drenjata na isti dan z našim Slomškom, ki sicer ni prestavljal škofov, pač pa sedež škofije.
Ko te je bavarski vojvoda Theodo v sedmem stoletju povabil, da prideš misijonarit v njegove kraje, si se ustavil pri ruševinah nekdanjega rimskega mesta Juvavuma, sezidal cerkev, samostan, obnovil rudnike soli in Solnograd ali Salzburg se je tako vpisal na zemljevid.
Čeprav si deloval med trdimi Germani, ali pa prav zato, si pri oznanjevanju evangelija uporabljal mehko metodo, pri kateri si izkazoval prisrčno ljubezen in usmiljenje do grešnikov, ki se je navzven kazala tudi s tem, da si uvajal tiho, oziroma ustno spoved, za razliko od javne, ki je bila do tedaj v navadi. Zaradi takega odnosa do padlega bližnjega bi te danes kak pripadnik na novo oživljene struje znotraj naše ljube katoliške Cerkve zmerjal, da si premehak, še več, da si pomehkužen, da si poženščen duhovnik in da nimaš pojma ne o teologiji še manj o tradiciji, pa čeprav – pa obračajmo, kakor in kolikor hočemo – pripadaš tradiciji, ki je starejša od tiste, na katero se zmerjač sklicuje. Pravzaprav se s svojo ‘mehkobo’ naslanjaš na Kristusa, ki je – kar je dokumentirano v Evangelijih – prav tako izkazoval prisrčno usmiljenje prav do grešnikov. Spokorjenih, seveda.
Že tako se včasih težko odpravim k spovedi, kako bi šele bilo, ko bi svoje grehe, pregreške, traparije in neumnosti moral izpovedovati javno, in bi zanje vedeli vsi, ne le žena, spovednik in ljubi Bog!
In razmišljam, kako dobro, da je Jezus rekel: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!« (glej Jn 8,7) Če bi rekel: “Kdor misli, da je brez greha …”, o to bi frčalo kamenje po zraku.
Ljubi moj sveti Rupert! Obilo žegna za tvoj god. Pa nas, grešne kot smo, nikar ne odpodi, da naj se gremo solit, temveč nam s svojo požegnano priprošnjo pomagaj, da bomo evangelije znali brati z vero in zrncem soli, da bomo po tvojem in Samarijanovem zgledu, padlim rane oskrbeli in ne vtirali soli nanje.

ČUŠIN, Gregor. (S svetnikom na TI). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 3, str. 98.

Ljuba moja in sveta Lurška Mati Božja!

Napisal Marko na 9. februarja 2021. Objavljeno v S svetnikom na TI.

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat samkrat, tako mimogrede: za en večer, eno noč in eno dopoldne. Bil sem še mulc. Spominjam se križevega pota v pozlati, stojnic s spominki in drugega nič. Ne cerkve ne votline. Edino pitja vina iz kozarca za umivanje zob v mali samostanski sobici. Nekaj kozarcev. In kozarec preveč. Puberteta, kaj češ!
Z ženo sva se napotila v Lurd, v obdobju, ko sva imela dovolj denarja da sva si to lahko privoščila, a premalo časa, da bi si to privoščila … in tako sva prišla le do Pariza. Spominjam se Louvra, Cerkve Srca Jezusovega, podzemne železnice in hotelske sobice. Lepo. In tudi požegnano. Saj sva se iz ‘mesta luči’ vrnila z našo Lučko. Pozna puberteta, kaj češ. Se pa Lučka – oziroma Lucija Barbara – zdaj bliža vrhuncu pubertete!
Ko sem odrasel in so me romanja in potovanja začela zanimati, pa je vedno zmanjkalo ali časa ali denarja, le izgovorov ne, zdaj pa počasi že drsim v leta, ko se bom v Lurd morda napotil iz nuje … s prošnjo za zdravje.
Ne rečem, da me ne vleče v Lurd. Se pa hkrati tudi sprašujem, zakaj bi se podal na več kot 1500 kilometrov dolgo pot, če pa stanujem dobrih 20 kilometrov stran od Brezij?
A ljudje smo romarji. Pripravljeni smo … sposobni smo … in ne nazadnje: moramo … premagati tisoče kilometrov – takih in drugačnih, ne zgolj prehojenih … predvsem premišljenih … premoljenih … da pridemo do … svojega bistva.
Bog je blizu. Ni pa je daljše poti, kot je pot do samega sebe!
A Bog človeka poišče tam, kjer je in svoje angelske poslance pošilja izbrancem na delovna mesta: Mojzesa je zmotil na paši, Zaharija pa v templju, da se dotaknem tako laikov kot posvečenih.
***
Tako kot Bog ali kot angeli, tako tudi Marija izbrane duše poišče, kjer pač so: lurško Bernardko med nabiranjem dračja, med delom torej, fatimske pastirčke med igro, Međugorske vidce pa med lumparijo – če gre verjeti podatku, da sta prvi vidkinji šli na Crnico skrivaj kadit!
In se sprašujem, kje, Marija, iščeš in čakaš mene, pa te ne vidim: na odru, za štedilnikom, na kavču … ali morda pobožno klasično v cerkvi?
Je to Božja previdnost ali Božja duhovitost, ljuba Lurška Marija, da ti ob tvojem godu, ki je tudi svetovni dan bolnikov, pišem bolan. Nič hudega, sicer. Nič, kar ne bi prešlo. Ni virus. Malo hujši sezonski prehlad, ki me pripravi do tega, da se v prvi fazi zasmilim samemu sebi … v drugi in tretji fazi me nauči sprejetja in potrpežljivosti, četrta faza pa me pospremi pred tvojo podobo … katerokoli že … na kateremkoli kontinentu in v kateremkoli obdobju si se že pojavila … da se pridružim množici romarjev ali turistov, zdravih ali bolnih, goreče vernih ali vernih zgolj iz navade … in vsi v rokah držimo nalomljene trse in tleče stenje … in kličemo: Prosi za nas!
***
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga res izprosi in razlij na nas!

ČUŠIN, Gregor. (S svetnikom na TI). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 2, str. 98.

Nastavitve zasebnosti

Funkcionalni piškotki

Nastavitveni piškotki

Statistics

Marketing