10. januar

LETA 49 pr. Kr. JULIJ CEZAR PRESTOPI REKO RUBIKON

Na današnji dan se je Gaj Julij Cezar s svojo 13. legijo prestopil reko Rubikon, ki je bila postavljena kot mejna reka, južno od katere  ni smel noben vojskovodja priti z vojsko (danes reka Fiumicino, ki se izliva v Jadransko morje S od Rima). S tem predpisom naj bi bil Rim varen pred vdori raznih osvajalcev. Cezar je izrekel znameniti stavek Alea iacta est (Kocka je padla) in se podal proti Rimu. V državljanski vojni je zmagal, senat je pred njim pobegnil, premagal je Pompeja in tako je začel svojo pet let dolgo vladavino v času katere je postavil temelje rimskemu imperiju.

LETA 1815 UMRL BALTAZAR HACQUET

FRANCOSKI NARAVOSLOVEC, ZDRAVNIK, ETNOLOG (* 1739 ALI 1740)

Ta mož francoskega rodu je bil 'državljan' Evrope, ki jo je prekrižaril kot prirodoslovec in kirurg. Osebni zdravnik avstrijske cesarice Marije Terezije ga je sprejel v državno službo in ga poslal za rudniškega zdravnika v Idrijo (1766), kjer je ostal sedem let. Ves prosti čas je porabil za botanične izlete. Ob Scopoliju je bil glavni raziskovalec slovenskega rastlinstva. Leta 1779 je prvič stopil na Triglav in izmeril njegovo višino. V svojih spisih in na svojih kartah je stalno uporabljal slovenska imena za kraje, gorovja, rastline.

LETA 1874 ROJEN ANTON KOŽELJ

SLIKAR IN MOJSTER KNJIŽNE ILUSTRACIJE († 1954)

Knjižne ilustracije so risbe, ki knjižno pripoved naredijo bolj privlačno. Eden največjih mojstrov ilustracije pri nas je bil slikar Anton Koželj. Njegovo risbe so dosledno realistično zasnovane. Zaslovel je zlasti kot ilustrator koledarjev Mohorjeve družbe in številnih knjig te najstarejše slovenske knjižne založbe (Gregorčičevih Poezij, Jurčičevega Desetega brata, Balad in romanc). Svoje znanje je posredoval mlademu rodu kot profesor risanja.

LETA 1882 ROJENA MINKA SKABERNE

UČITELJICA IN PROFESORICA, USTANOVITELJICA USTANOV ZA SLEPE († 1965)

Rojena v Kranju kot najmlajši otrok zelo izobraženih staršev. Oče ji je mlad umrl, takrat je bil študij dostopen le moškim, zato so bratje študirali na Dunaju, ona pa je doma končala meščansko šolo in učiteljišče (1901). Učila je po raznih šolah, po izpitu za meščansko učiteljico na dekliški vadnici. Na Dunaju in v Gradcu se je izobraževala za pouk slepih. Bila je članica Slovenskega odbora za invalide in je leta 1918 sodelovala pri ustanovitvi prvega zavoda za slepe v Ljubljani. Postavila je temelje za knjižnici in skrbela zanjo. Po njeni zaslugi je bilo veliko knjig prevedenih v Braillovo pisavo (leta 1956 že 2.500). Nadzorovala je pouk slepih šoli za slepe v Ljubljani (1919) in s svojim delom veliko pomagala pri ustanovitvi doma slepih v Škofji Loki. Napisala je tudi knjižici Skrb za slepce in Vzgoja slepcev.

LETA 1883 ROJEN ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ

RUSKI PISATELJ († 1945)

Kot potomec  stare plemiške rodbine je bil rojen v Nikolajevsku (sedaj Pugačov). Med 1. svetovno vojno se je pridružil protirevolucionarjem in 1918 emigriral v Pariz, leta 1923 pa se je vrnil v Moskvo in sprejel novo oblast. V realističnem slogu je pisal novele in romane o zgodovinskih temah in času revolucije. Znan je po romanu Kruh, drami Ivan Grozni, trilogiji romanov Trnova pot in biografskem romanu Peter Veliki.

njegova misel:

• Z razumom se nisem veliko naučil, vse, kar znam, sem odkril s srcem.

LETA 1894 ROJENA1988 UMRLA TONČKA MAROLT

OPERNA PEVKA; FOLKLORISTKA, ZAPISOVALKA PESMI IN PLESOV († 1988)

Tončka Marolt je po končanem učiteljišču in študiju glasbe nastopala kot operna pevka v Ljubljani, Mariboru in Osijeku. Leta 1936 se je poročila s Francetom Maroltom, vodjem Folklornega inštituta, in se začela zanimati za slovensko glasbeno izročilo. Po moževi smrti (1951) je nadaljevala njegovo delo z zapisovanjem pesmi in plesov po Sloveniji – nastalo je okoli 2000 zapisov. V letih 1948–1974 je bila glasbena voditeljica Akademske folklorne skupine France Marolt in mentorica mnogih podeželskih plesnih skupin.

... več o njenem delu, delu njenega moža in folklorni skupini v obletnici meseca 04_1991

LETA 1900 ROJEN BOGO TEPLY

ZGODOVINAR, MUZEALEC , SLAVIST († 1979)

Iz Velike Loke pri Trebnjem, v šolo je hodil v Kranju, slavistiko in zgodovino je študiral v Zagrebu, leta 1930 je postal profesor, služboval v Mariboru (1928-1941) in spet po vojni, od leta 1950 pa je ravnatelj v mariborskem Pokrajinskem muzeju (nadaljeval delo Franja Baša). Veliko let je bil sodelavec Univerzitetna knjižnice MB, zbral bogato dokumentacijo o dogodkih v MB, pisal je razprave o umetnosti in kulturni zgodovini slovenske Štajerske, o mariborski galerijski dejavnosti. Leta 1971 je prejel Valvasorjevo nagrado (prispevek na področju muzejstva, gospodarske, politične in splošne zgodovine). Posmrtno pa še Trubarjevo plaketo za popularizacijo knjige, in pospeševanje bralne kulture med delavci.

LETA 1910 ROJEN PAVLE BOZOVIČAR

SLIKAR, PROFESOR († 2001)

Skalarjev Pavle se je rodil na J obrobju Škofje Loke (Podpulferca pri Zmincu), kasneje je imel pri bratu Francetu atelje, v katerem je ustvarjal tihožitja, upodabljal življenje svojih staršev, pa tudi portrete. Slikarsko se je izobraževal tudi pri kiparju Francetu Kralju, v letih 1929-30 je študiral pri slikarki Henriki Šantel, nekaj časa se je izobraževal tudi v Pragi na akademiji. Pred in po vojni je kot svobodni umetnik deloval v Ljubljani, kasneje profesor risanja v Murski Soboti. Do upokojitve 1970 je deloval kot učitelj likovnega pouka. Svoja likovna dela je zelo malo razstavljal, od 1956-73 le dvakrat, najbolj odmevna je bila 1975 razstava ob njegovi 65-letnici.

LETA 1978 UMRL JANEZ ZAPLOTNIK

DUHOVNIK, PUBLICIST (* 1883)

Iz Luž pri Šenčurju, po končani srednji šoli je odšel v Ameriko, postal duhovnik in doktor cerkvenega prava. Služboval je po različnih krajih v ZDA, najprej v slovenski župniji v Wyomingu ... Bil je strokovnjak za cerkveno pravo in imel razne službe na škofiji. Potoval je po Sveti deželi in Evropi, leta 1937 je postal papežev prelat. Preučeval je življenje slovenskih izseljencev v ZDA in o njih pisal v ameriških časopisih tudi o našem misijonarju Frideriku Baragi. V knjigi je izšla njegova biografija o Janezu Čebulju iz Adergasa.

LETA 1999 UMRL PRIMOŽ RAMOVŠ

GLASBENIK, SKLADATELJ, ORGANIST, BIBLIOTEKAR (* 1921)

"Moje skladbe so moji otroci, rad jih imam," je dejal Primož Ramovš, eden najizvirnejših slovenskih skladateljev orkestralne glasbe. Za glasbo se je navdušil že v otroških letih. Nikoli ni skrival, da je veren in rad je sedel orgle. V knjigi Biti skladatelj (1984), ki prinaša njegove pogovore z muzikologom Borutom Loparnikom, mlademu rodu sporoča svoje življenjsko vodilo: "Delaj in vse delaj pošteno.« Leta 1983 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko skladateljsko delo, za katero je značilno iskanje sodobnega jezika. Napisal je več simfonij in mnogo drugih orkestralnih skladb, koncerte in suite za klavir, violino, trobento in razne instrumentalne zasedbe, mnogo komorne in solistične instrumentalne glasbe.

več:
F. Bole, Prešernov nagrajenec Primož Ramovš. "Skladbe, ki jih pišem, slišim v sebi.": Gost meseca, v: Ognjišče 4 (1983), 6-10.
S. Čuk, Primož Ramovš (1921–1999): Obletnica meseca, v: Ognjišče 3 (2021), 38-39.

nekaj njegovih misli:

• Za vsa področja človekovega udejstvovanja velja, kar sem vedno poudarjal pri svojem glasbenem ustvarjanju: zmeraj naprej in nikdar nazaj!
  
• Skladbe, ki jih pišem, slišim v sebi.
  
• Smo pač otroci svoje dobe in umetnik mora skozi prizmo svoje umetnosti izražati svojo dobo in sebe kot otroka te dobe in temu posvetiti tudi svojo umetniško ustvarjalno silo.
  
• Ves čas mi teče glasbeno življenje po dveh tirih: na enem sem komponist orkestralne glasbe, na drugem pa organist po naših cerkvah.
  
• Sam zase sem lahko samo vesel, če svojemu narodu nisem bil v sramoto!

LETA 2004 UMRL MARTIN JEVNIKAR

LIT. ZGODOVINAR, UNIV. PROFESOR, UREDNIK, PREVAJALEC, KRITIK, KULTURNI DELAVEC ( * 1913)

»V slovenskem svetu veljajo za ustvarjalce predvsem pesniki in pisatelji, daleč za njimi so uredniki in režiserji, skoraj pozabljeni so organizatorji in podporniki. Martin ni pisal pesmi niti romanov, ni nastopal kot slavnostni govornik. Vendar brez njega marsikatere slovenske dejavnosti ne bi bilo ... Če bi Martin lahko napravil obračun, kako je porabljal svoj čas od diplome na ljubljanski univerzi leta 1939 do danes, bi moral navesti precej nalog, ki jih uradni kronisti komaj poznajo.« Tako je leta 2003 ob devetdesetletnici literarnega zgodovinarja in kritika profesorja Martina Jevnikarja zapisal v jubilejni številki tržaške Mladike njegov prijatelj Jože Velikonja. Po rodu je bil Dolenjec, ki je maja 1945 odšel v begunstvo. Kmalu se je posvetil svojemu profesorskemu poklicu, najprej v begunskem taborišču, potem pa na slovenskih srednjih šolah v Trstu, nazadnje pa na univerzah v Padovi in Vidmu. Deloval je še na številnih drugih področjih. Slovencem na Tržaškem je posvetil skoraj dve tretjini svojega dolgega življenja.

... več o njem preberite v obletnici meseca 05_2013

iskalec in zbiralec Marko Čuk