12. december

LETA 1821 ROJEN GUSTAVE FLAUBERT

12 12 1821-Gustave-FlaubertFRANCOSKI PISATELJ († 1880)

Kot nezaželen otrok je že v mladosti doživel trpljenje in umiranje drugih ljudi. Začel je pisati kratke zgodbe, v katerih so bili opisi zelo realistični, pripoved je izdelal do popolnosti, preden jo je objavil. Na očetovo željo je moral študirati pravo, toda šele ko se je iz Pariza preselil na podeželje, kjer je začel pisati in so nastala njegova najbolj znana dela. Roman Gospa Bovary, je Flaubert izdal leta 1857, po potovanju po Tuniziji je napisal zgodovinski roman Salammbô, ki slikovito opisuje vojaške boje v Kartagini v času po prvi punski vojni. Pomemben je tudi njegov roman Tri priče. Flaubert je v svojih delih razgaljal meščansko družbo in njen življenjski slog. Velja za glavnega predstavnika francoskega realizma in za enega največjih svetovnih romanopiscev.

njegove misli:

Srce je bogastvo, ki ga ni mogoče niti prodati niti kupiti, mogoče ga je samo podariti.

Prepričan sem, da bi nam, če bi nenehno imeli svoj pogled uprt v nebo, konec koncev zrasle peruti.

 

LETA 1851 ROJEN JOSIP LAVTIŽAR

12 12 1851-Josip-LavtizarDUHOVNIK, SKLADATELJ, ZGODOVINAR IN POTOPISEC († 1943)

"Malo je bilo ta zadnja leta podeželskih župnikov križem Slovenije tako splošno znanih, kakor je bil Josip Lavtižar: nabožni pisatelj, zgodovinar, potopisec, glasbenik, planinec, 64 let aktivni dušni pastir," beremo v kratkem spominskem zapisu v Mohorjevem koledarju 1945 o Josipu Lavtižarju, ki je bil 47 let župnik v Ratečah. Bil je velik ljubitelj planin, saj se je pod njimi rodil in se vse življenje srečeval z njimi. Graditeljem smučarskih skakal­nic, po katerih je danes Planica znana po vsem svetu; je svetoval, kje naj jih postavijo. Veliko Lavtižarjevo delo, poveza­no s planinstvom, je postavitev Marijine kapele v Tamarju, ki jo je 23. avgusta 1936 blagoslovil tedanji ljubljanski škof Gregorij Rožman. Rad se je poglabljal v zgodovino. Sad njegovega preučevanja pre­teklosti je najprej Zgodovinska knjiga župnije Rateče na Gorenj­skem ... Veliko je pisal v Cerkveni glasbenik. Povsod, kjer je služboval, si je prizadeval za izboljšanje cerkvene glasbe in petja. Skušal je po­magati s svojimi lastnimi skladbami, ki se jih je z leti kar pre­cej nabralo. Kot župnik v Ratečah je ustanovil Slovensko katoliško izobraževalno društvo, ki naj bi gojilo petje, širilo med ljudst­vom dobre knjige in časopise ter prirejalo dobre igre ...

...več o njem v rubriki obletnica meseca 12_2001

 

LETA 1884 UMRL JANEZ WOLF

12 12 1884-Janez-WolfSLOVENSKI SLIKAR (* 1825)

Doma iz Leskovca pri Krškem, večino svojega likovnega ustvarjanja je posvetil verskim motivom in poslikavam cerkva. Je predstavnik nazarenske smeri in se naslanja na beneško slikarstvo. Zgledoval se je po visoki renesansi in je v drugi polovici prejšnjega stoletja veljal za enega najuglednejših slovenskih slikarjev Najbolj so poznane njegove freske v župnijski cerkvi v Vipavi in na Vrhniki. Njegovi učenci so bili Anton Ažbe, Janez Šubic in Jurij Šubic.

 

LETA 1888 ROJEN IVAN NAPOTNIK

12 12 1888-Ivan-NapotnikKIPAR ( † 1960)

Iz Zavodenj pri Šoštanju, kiparstvo je študiral v Ljubljani, pozneje na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je živel v rojstnem kraju kot kmet, pozneje pa se je preselil v Šoštanj. Napotnik je ustvarjal v kamnu, bronu, mavcu in največ v lesu. V zgodnji dobi je izdeloval dekorativno plastiko za arhitekturo in notranjo opremo, nato se je občasno ukvarjal z arhitekturnim, spomeniškim in nagrobnim kiparstvom. Slogovno je izhajal iz baročne kiparske tradicije, ki so se mu pridružile secesijske značilnosti.

 

LETA 1892 ROJEN MILKO KOS

12 12 1892-Milko-KosZGODOVINAR IN GEOGRAF († 1972)

Peto knjigo Gradiva za zgodovino Slovencev, življenjskega dela zgodovinarja Franca Kosa, ki je izšla leta 1928, po njegovi smrti, je za tisk pripravil njegov sin Milko, kot zgodovinar najzvestejši učenec svojega očeta. Velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Kot profesor na ljubljanski univerzi je vzgojil več rodov zgodovinarjev.

... več o njem v rubriki obletnica meseca 12_2012

 

LETA 1899 ROJEN MIRKO KUNČIČ

12 12 1899-Mirko-KuncicMLADINSKI PESNIK IN PISATELJ († 1984)

Maja 1945 so v upravičenem strahu pred novimi oblastniki zapustili Slovenijo številni begunci, tudi več pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev. Med njimi je bil uveljavljeni mladinski pesnik, pisatelj in dramatik Mirko Kunčič. Odšel je v Argentino, ki je gostoljubno sprejela okoli 6500 Slovencev. Tam je preživel skoraj polovico svojega življenja v nenehnem domotožju po "raju pod Triglavom". Nekaj let kar ni mogel ustvarjati, potem pa je le prijel za pero. Kunčič je (doma in v zdomstvu) napisal nad 20 del, ki jih domovina ne pozna, čeprav spada med največje in najplodovitejše mojstre slovenske mladinske književnosti. Kot emigrant je bil v prejšnjem režimu "ožigosan" in zamolčan. Njegove knjige, ki so izšle "zunaj" (v Argentini, Gorici, Celovcu) so bile prepovedane; tiste od prej, pa so bile odstranjene iz knjižnic. Šele v samostojni Sloveniji je pri nas izšla prva njegova knjiga - ponatis mladinske povesti Od pastirčka do škofa - romansirana biografija Antona Martina Slomška (Magnolija, Ljubljana 1991). Tega plemenitega prijatelja otrok predstavljamo ob obletnici njegove smrti.

... več o njem v rubriki obletnica meseca 12_2009

 

LETA 1930 ROJEN ŽIVKO KUSTIĆ

12 12 1930-Zivko-KusticHRVAŠKI GRKOKATOLIŠKI DUHOVNIK, NOVINAR, PISATELJ († 2014)

»Moja življenjska pot je pravzaprav zelo nenavadna in ko se oziram nazaj, vidim, da to prav po ničemer ni moja zasluga, temveč da me je Jezus na neki način zgrabil za lase in mi ni dopustil iti, kamor hočem jaz. In vsakokrat, ko me je privlekel do tja, kamor je On hotel, sem videl, da je to tisto pravo. Bilo je povezano z nedopovedljivim veseljem ... Če bi me pustil hoditi po mojih poteh, ki so se mi nekoč zdele zelo modre, bi izgubil tudi dušo, ne samo karizmo.« Tako je na večer svojega življenja, ki se je izteklo 18. julija 2014, povedal Živko Kustić, duhovnik grškokatoliškega obreda, dolgoletni urednik hrvaškega verskega tednika Glas koncila in neutruden delavec na številnih področjih Cerkve. »Bil je eden tistih iz evangelija, katerim je Gospodar dal pet talentov,« je ob pogrebu dejal njegov škof, križevski vladika Nikola Kekić. »Dobro je izkoristil teh pet talentov in zdaj lahko stopi pred Božje obličje ter reče: "Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil". Pa tudi slišati odgovor: "Prav, dobri in zvesti služabnik ... Vstopi v veselje svojega gospodarja!"« (Mt 25,20-21).

... več o njem v rubriki pričevanje 09_2014

 

LETA 1957 ROJENA SUSANNA TAMARO

12 12 1957-Susanna-TamaroITALIJANSKA PISATELJICA

»Ko sem sklenila, da se posvetim pisateljevanju, sem vedela, da se bom morala odpovedati marsičemu, tudi družini in otrokom. Postala sem kot nekakšna redovnica v klavzuri, ki mora živeti samotno, veliko premišljevati, da lahko ustvari svoje osebe. Mora se zapreti zunanjemu svetu, da more globlje in polneje zaživeti notranji svet.« Tako svoj poklic doživlja italijanska pisateljica Susanna Tamaro, rojena pred 44 leti v Trstu. Zaslovela je s svojim romanom Pojdi, kamor te vodi srce (1994), ki je postal svetovna uspešnica in je bil preveden v 40 jezikov, tudi v slovenščino. Roman Odgovori mi (Rispondimi) je knjiga vprašanj, ki si ji razmišljajoči človek zastavlja o sebi, o svojem življenju, o svetu. »Ali nas vodi Nekdo, ali smo sami?« Tako Rosa, glavna oseba prve pripovedi v romanu, vprašuje starega psa, ki ji edini dela družbo v mračnih letih otroštva in mladosti. V vseh svojih knjigah (že okrog trideset jih je), Susanna Tamaro odkriva svoj notranji svet, da bi bralcem pomagala odkriti njihovega.

... več o njej v rubriki pričevanje 03_2001

nekaj njenih misli:

- Stvarstvo nam je bilo zaupano in mi smo bili zaupani stvarstvu. Nismo gospodarji, kot so nam dolgo govorili, smo le gostje in kot gostje moramo upoštevati zakone spoštovanja in sožitja, zakone varstva in ljubezni.

- Kdo smo? Zakaj živimo? Kaj je za videzom? Kakšen smisel ima zlo? Kakšen je smisel smrti? Kaj je odrešenje? Odkod prihaja? To so vprašanja, na katera ne more dati odgovor noben kompjuter, nobena videoigrica, noben jezikovni tečaj.

- Srce je naše sonce, naše majhno osebno sonce. Po srcu prinašamo svetlobo in toploto ljudem okoli sebe. Po srcu je naše življenje polno radosti in sočutja. Odprtost srca ji je edino resnično zdravilo zoper posurovelost naše dobe.

- Samota je najbolj čudovito sredstvo, da stopimo v globino nas samih. In samota je, čeprav se to čudno sliši, tudi najboljše sredstvo, da se naučimo navezovati stike z drugimi. Samo če poznam sam sebe, se pravi, če poznam svoj notranji svet, lahko nagovorim notranji svet drugega.

- »Če ne moreš kupiti, nisi nič!« ti trobijo z vseh strani. Vendar pa je neverjetno veliko reči, ki jih ne moreš kupiti, Pomembne reči - tiste, ki dajejo bivanju trdnost in smisel - niso na prodaj, pridobiš jih korak za korakom, počasi, z vztrajnostjo in doslednostjo. Denar, s katerim jih plačaš, je napor.

- Veselje je nekaj, kar se poraja v največji globini. Je nekaj, kar spremeni barvo dni.

pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

O, dolga, dolga za menoj je pot … / Nevidna božja roka, ki vodila / korak je moj nenehno in povsod, / me z upanjem ljubeče je pojila.

(Ljubka Šorli)
Ponedeljek, 17. Junij 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh