12. februar

LETA 1774 ROJEN VALENTIN STANIČ

12 02 1774 Valentin StanicDUHOVNIK, ALPINIST, PESNIK, PISATELJ, PREVAJALEC, UČITELJ, VZGOJITELJ IN KULTURNI DELAVEC († 1847)

"Bil je 'gospod', bil je zdravnik, bil je kmet, zidar in mizar; za vsak nauk je bil, pa je bil tudi šaljiv; bil je oster pa tudi otročji, dober pa tudi hud, potrpežljiv pa tudi nagle jeze gospod. Nikoli ni bil pri miru, vse je delal, vse skušal, vse uganjal; nobeno delo ni bilo preveliko, da ga ne bi zmogel, nobeno premajhno, da se ga ne bi poprijel." Tako so se stari Banjškarji spominjali Valentina Staniča, ki je bil v letih 1802-1809 njihov kaplan. Upravičeno mu gre naslov 'prvi slovenski alpinist', saj spada tudi med začetnike modernega evropskega alpinizma. Knjige so bile zanj najpomembnejše sredstvo za širjenje izobrazbe med ljudmi, zato je okrog leta 1840 ustanovil knjigarno: naročal in kupoval je knjige ter jih delil ljudem Na prostem je učil mlade ljudi brati, pisati, računati, telovaditi, spoznavati naravo in zvezde. Otroke je po pouku vodil k Soči in jih učil plavati. Literarni zgodovinar Fran Levec sodi, da je ta mož "brez ugovora pričetnik narodnega življenja in gibanja na Goriškem".

... več o njem preberite v obletnici meseca 04_1997

njegov verz ...

-Devica! Hči si svojega Sina! / Telo je Tvoje v svetstvom b'lo izbrano, / v njem bivati dopadlo je Bogu // Z življenjem Tvojim je Življenje dano; / zveličanje prikaže se sveto / Tvoj sin nam je ozdravil smrtno rano.

- Novi časi so prišli in z novimi časi zraste novi rod. Drugi časi, druge zahteve. Če ostane,ljudstvo zdravo, kot je bilo, in pridruži svojemu zdravju še znanje in se zave, da je le pridnost in delo sila, potem bo še dobro. Iz roda v rod bo šla moč in zavest: kar imamo, je naše in božje. Da vzgojim tak rod, si bom prizadeval v čast božjo in v prid ljudstva, ki mi bo hvaležno do tretjega kolena in se me bo še v četrtem in petem spominjalo ...

 

LETA 1804 UMRL IMMANUEL KANT

12 02 1804 Immanuel KantFILOZOF, OČE FILOZOFSKEGA IDEALIZMA ( * 1724)

Pred dvesto leti je umrl veliki nemški filozof Immanuel Kant, oče filozofskega idealizma. Na njegovem grobu je napisan stavek, s katerim se konča njegovo znamenito delo Kritika praktičnega razuma: "Dve stvari vedno znova in vedno bolj vzbujata moje občudovanje in spoštovanje, čim pogosteje in čim temeljiteje se moja misel bavi z njima: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni."

nekaj njegovih misli:

- V svojem življenju sem prebral veliko modrih in dobrih knjig. Toda v nobeni od njih nisem našel ničesar, kar bi moje srce napravilo tako spokorjeno in veselo, kakor štiri besede iz 23. psalma: »Ti si z menoj«.

- Kot protiutež za neštete težave in napore življenja so nebesa dala človeku troje: upanje, spanje in smeh.

- Pri luči le redkokdaj pomislimo na temo, v sreči na bedo, v zadovoljstvu na bolečino - obratno pa vselej.

 

LETA 1809 ROJEN ABRAHAM LINCOLN

12 02 1809 Abraham LincolnŠESTI PREDSEDNIK ZDA († 1865)

Abraham Lincoln, šesti predsednik ZDA (1860-1865), se je bojeval z južnimi zveznimi državami ZDA, kjer so lastniki plantaž izkoriščali brezpravne črnske sužnje. Po zmagi v ameriški državljanski vojni (1861-1865) je odpravil suženjstvo na vsem ozemlju ZDA. Zagovorniki sužnjelastniškega sistema so ga v atentatu 15. aprila 1865 umorili.

nekaj njegovih misli:

- Če se hočem znebiti svojih sovražnikov, je najbolje, da si iz njih naredim prijatelje.

- Lahko bi razumel človeka, ki gleda v zemljo in je brez vere, ne morem pa si predstavljati človeka, ki gleda v nebo in pravi, da ni Boga.

- Ko lajšamo bolečino nekoga drugega, pozabljamo na lastno bolečino.

- Nikdar ne recite, da je Bog na vaši strani, raje v molitvi prosite, da bi mogli biti na strani Boga.

 

LETA 1809 ROJEN CHARLES DARWIN

12 02 1809 Charles DarwinANGLEŠKI NARAVOSLOVEC († 1882)

Znameniti angleški naravoslovec Charles Darwin svojo knjigo Nastanek vrst (1859), ki velja za 'katekizem' evolucijske teorije, končuje: "Veličastna je misel, da je Stvarnik življenje z njegovimi različnimi silami vdihnil prvotno v le nekaj oblik, nemara v eno samo, in da so se iz tako preprostega začetka razvile prelepe in prečudovite oblike, medtem ko se je naš planet vrtel dalje po trdnem zakonu težnosti."

 

LETA 1828 ROJEN GEORGE MEREDITH

12 02 1828 George Meredithangleški pisatelj, pesnik († 1909)

Zgodaj je izgubil starše in živel v internatu. Sam se je izobraževal in delal kot uradnik v odvetniški pisarni, s prvimi literarnimi uspehi pa kot svobodni pisatelj. Pisal je predvsem pesmi, bolj pa je znan kor romanopisec. Za njegovo liriko je značilen naravni realizem, zanima ga človek, njegovo bivanje v neizmernem vesolju ...(Pesmi z angleškega obrobja). V romanih pa je skušal povezovati idealizem in pozitivizem, kritiziral dvoličnost meščanske družbe, raziskoval medčloveške odnose in bil prepričan, da brez čuta za humor in komedijo ni tudi smisla za duhovnost. Zato v svoja dela vnaša tudi vidik komedije, sarkazem in poučne vložke. Njegovo najbolj znano delo je Egoist.

njegove misli:

- Kdor od molitve vstane boljši človek, tega molitev je uslišana.

- V umetnosti kot v politiki bedaki nekoliko bolj motijo kot mrtvi: človek se težje prebije skoznje.

- Komedija je, bi lahko rekli, da se družba sama varuje - s smehom.

 

LETA 1875 UMRL JERNEJ LEGAT

12 02 1875 Jernej LegatTRŽAŠKO-KOPRSKI ŠKOF, GRADITELJ CERKVA IN CERKVE (* 1807)

Po smrti škofa Bonifacia da Ponte (1810) so koprsko škofijo do leta 1830 vodili kapitularni vikarji, tistega leta pa je bila združena s tržaško škofijo. Prvi tržaško-koprski škof je bil Matevž Ravnikar z Vač pri Litiji (1830-1845), sledil mu je Gorenjec Jernej Legat (1846-1875). V njunem času je bilo v tržaško-koprski škofiji veliko pomanjkanje domačih duhovnikov, zato je bilo škofijsko vodstvo prisiljeno sprejeti duhovnike iz drugih dežel avstrijskega cesarstva, zlasti iz Kranjske. Pisatelj Franc Saleški Finžgar v svojih spominih Leta mojega popotovanja pripoveduje, kako je kot študent v počitnicah obiskoval duhovnike z Gorenjske, ki so službovali v tržaško-koprski škofiji (na Krasu, v Istri). Drugi tržaško-koprski škof Jernej Legat je bil doma iz Naklega pri Kranju,

... več o njem v obletnici meseca 08_2007

 

LETA 1909 ROJEN ZORAN MUŠIČ

12 02 1909 Zoran MusicSLOVENSKI SLIKAR, GRAFIK IN RISAR († 2005)

Slovenski slikar Anton Zoran Mušič, rojen v Bukovici pri Gorici, je bil bolj priznan na tujem kot doma. Veljal je za enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja na svetu. Ta veliki mojster čopiča je leta 1942 skupaj s prijateljem Avgustom Černigojem poslikal župnijsko in božjepotno cerkev Srca Jezusovega v Drežnici.

 

LETA 1911 ROJEN HANS HABE

12 02 1911 Hans HabeAMERIŠKI PISATELJ MADŽARSKEGA RODU († 1977)

S pravim imenom Janos Bekessy je znan po svojih romanih: Če jih tisoč pade, Izgubljena pomlad, Ilona, Vstop prepovedan, V imenu hudiča Smrt v Teksasu (opiše umor predsednika Kennedyja)

nekaj njegovih misli:

- Ljubezen je edina smiselna stvar v tem nesmiselnem času.

- Zavidajo mi, ker si upam živeti tako, kakor mi je všeč. Nadarjenost, uspeh in bogastvo ti odpustijo, samo sreče ne odpuščajo. (o sreči)

- Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna; vstopa ne da bi potrkala.

- Bolečina ni vredna spoštovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo.

 

LETA 1943 USTRELJEN IVAN ROB

12 02 1943 Ivan RobPESNIK, SATIRIK IN ČASNIKAR (*1908)

Travestija (ital. travestire - preobleči) je šaljivo ali posmehljivo literarno delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela. Med najbolj znana dela te vrste v slovenski književnosti spada travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih izpod peresa Ivana Roba, pesnika, satirika in časnikarja. Rodil se je v Trstu, umrl je kot talec pred italijanskimi puškami leta 1943. Leta 1965 je izšlo njegovo Izbrano delo.

nekaj njegovih verzov:

Opevam žarkov šop sanjave lune,
ki v žabji luči smešno se odbije,
tako da vsega s smehom te presune. (Človeške duše)

Visoko na nebu pa so mežikale zvezde. Njim je dobro, ker njih pota so določena. Vsaka zvezda ima svojo pot, ima samo eno pot. Mnogo srečnih poti ima človek in prav toliko nesrečnih, pa da bi imel le eno nesrečno, nanjo
bi zašel. (Zvezde vabijo)

Čas prihaja in izgine,
vse je staro, vse je novo;
***
Strahu daj slovo in upu,
kaj je val, kako te nese,
naj te vabi, naj te mami,
hladen ti za vse ostani. (Čas prihaja ...)

 

LETA 1965 UMRLA ALMA SODNIK

12 02 1965 Alma SodnikSLOVENSKA FILOZOFINJA (* 1896)

Med "poklicnimi" filozofi žensk ne najdemo prav pogosto. Na Slovenskem se je kot dolgoletna profesorica filozofije (1933-1959) uveljavila Alma Sodnik. Bila je učenka znanega slovenskega filozofa Franceta Vebra. Preučevala je tudi razvoj slovenske filozofije. Njeni izbrani filozofski spisi so izšli deset let po njeni smrti (1975).

 o njej:

Bila je predvsem izredno razumevajoč učitelj. Na izpite pri njej smo se pripravljali z vso vnemo, saj smo vedeli, da jo študentovo neznanje osebno prizadene. Predavala je tiho, vendar razločno, vse je pritegnila s kleno, logično strukturo in izpeljavo problemov. Nikoli se ni razburila, znala je vljudno, elegantno povedati svoje odklonilno stališče ... (dr. Frane Jerman)

 

LETA 2015 UMRL DUŠAN JAKOMIN

12 02 2015 Dusan JakominZAMEJSKI DUHOVNIK, PISATELJ, ZBOROVODJA, ČASNIKAR (* 1925)

Dušan Jakomin je bil doma iz Sv. Antona pri Kopru, leta 2014 je praznoval 65 let mašništva, januarja 2015 pa je dopolnil 90 let. Njegovo življenje so zaznamovale družbene in politične spremembe: fašistično raznarodovanje, nacistična okupacija in velike stiske v času komunizma. Več kot 60 let je predano opravljal duhovniško delo kot slovenski kaplan v Škednju pri Trstu. Vedno se je dejavno vključeval v kulturno in družbeno življenje v Istri in na Tržaškem, med drugim kot pisec, zborovodja, ustanovitelj škedenjskega etnološkega muzeja, predsednik Duhovske zveze, novinar. Moder mož, a vedno skromen duhovnik, tržaški Čedermac, se je življenja vedno učil od preprostih ljudi. Z njegovim trudom in dobro besedo je Ognjišče mnoga leta prihajalo do slovenskih zamejskih bralcev. Hvaležni smo mu za vse njegovo delo in hkrati veseli, da je pri naši založbi izšla tudi knjiga njegovih spominov Od petrolejke do iPada.

... več:
PEZDIR KOFOL, Marjetka. Dušan Jakomin, zamejski duhovnik. "Bogu sem se več zahvaljeval kot ga prosil". (Gost meseca). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 12, str 10-16.

nekaj Dušanovih misli:

Bogu sem se več zahvaljeval kot ga prosil.

Človek hodi s časom - sloni na preteklosti in sedanjosti, a mora gledati v prihodnost.

V vsakem človeku je nekaj velikega - naj bo izobražen ali preprost.

Ko si v stiku s preprostim človekom ali z izobražencem, včasih od tebe pričakuje le eno besedo. Zato potrebujem samoto - da lahko v stik s človekom stopim bogatejši.

Srečanje človeka je zelo zanimiva stvar, saj sprejmeš vse njegove vrline.

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo, vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje, preganja sovraštvo, prinaša slogo in uklanja vladarstva.

(velikonočna hvalnica)
Sobota, 20. April 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh