Kartica zvestobe ima 10% popust

Grb

Papež Frančišek je obdržal osnovne poteze grba, ki ga je izbral ob škofovski posvetitvi. Ščit modre barve obdajajo papeški simboli, ki jih je v svojem grbu imel tudi papež Benedikt XVI. Gre za papeško mitro med dvema prekrižanima ključema zlate in srebrne barve, ki sta povezana z rdečo vrvjo. V osrednjem delu ščita modre barve se nahajajo simboli reda, iz katerega je papež izšel, namreč iz Družbe Jezusove: gre za rumeno sonce z žarki, v njegovi sredini pa izpisan Kristusov monogram IHS rdeče barve. Iz črke H se dviga križ, oblikovan iz treh žebljev. Pod soncem se nahajata zvezda na levi strani ter na desni cvet narde in ne grozd, kot se zdi na prvi pogled. Zvezda simbolizira Devico Marijo, Kristusovo mater in Mater Cerkve, medtem ko cvet narde simbolizira sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V španski ikonografiji je sv. Jožef običajno upodobljen z vejico narde v roki. Z obema simboloma je papež želel izraziti svojo posebno pobožnost do Device Marije in sv. Jožefa.

Geslo

Papež Frančišek je obdržal geslo: Miserando atque eligendo (Z usmiljenjem in izvolitvijo), ki se nahaja pod ščitom. Gre za besede v latinščini, vzete iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju k evangeljskemu odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: Jezus je videl cestninarja, ga pogledal z usmiljenjem in ga izvolil/izbral (miserando atque eligendo) ter rekel: Hodi za menoj. Pridiga sv. Bede govori o Božjem usmiljenju in je umeščena tudi v hvalnice za praznik sv. Mateja. Ravno na praznik sv. Mateja leta 1953 je mladi Jorge Bergoglio, star 17 let, na poseben način doživel ljubečo prisotnost Boga v svojem življenju. Med spovedjo je začutil, kako se je njegovega srca dotaknilo usmiljenje Boga, ki ga je s pogledom nežne ljubezni klical v posvečeno življenje po zgledu ustanovitelja Družbe Jezusove sv. Ignacija Lojolskega (1491–1556). Ko je bil posvečen v škofa, si je izraz sv. Bede izbral za geslo in življenjski program. Ohranil ga je tudi v papeškem grbu.

Besedilo je delno povzeto po besedilu, ki je objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.

Jorge Mario Bergoglio, star 76 let, je na tokratnem konklavu ponovno sodil med osebnosti s precejšnjo verjetnostjo, da ga sobratje kardinali izvolijo za novega poglavarja katoliške Cerkve. Ponovno zato, ker je bil sodeč po govoricah že leta 2005 skoraj izbran za Petrovega naslednika: govori se, da ga je tedaj izmed 115 kardinalov volilcev izbralo kar štirideset in šele njegov umik v prid 'prvouvrščenega' kardinala Josepha Ratzingerja je takrat omogočil razmeroma hitro izvolitev Benedikta XVI. s potrebno večino glasov.

Karizmatični kardinal, ki velja za 'kardinala revnih', je sam dobro poznal razmere prikrajšanih: Bergoglio namreč izhaja iz družine s petimi otroki, katerih oče je v Argentino prišel iz Italije in je v novi domovini delal pri železnici. Kot številni njegovi rojaki ima tudi novi papež, rojen 17. decembra leta 1936, poleg argentinskega tudi italijansko državljanstvo in tekoče govori tako špansko kot tudi italijansko. Diplomirani kemik velja za večplastno nadarjenega človeka – je dober kuhar, velik ljubitelj opere, prijatelj grških klasikov, Shakespearea in Dostojevskega, odličen plavalec in izredno močan, saj se je večino svojega otroštva boril s šibkimi pljuči. Leta 2010 je prebolel hudo gripo, po kateri pa si je povsem opomogel.

Bergogliova poklicna pot v Cerkvi se je pričela z njegovim vstopom v jezuitski red pri enaindvajsetih letih. Kmalu po prejemu duhovniškega posvečenja leta 1969 je postal provincial svoje skupnosti v Argentini (leta 1973). Kasnejši profesor teologije je bil leta 1992 imenovan za nadškofa koadjutorja v Buenos Airesu, leta 1998 pa za tamkajšnjega nadškofa. Leta 2001 mu je papež Janez Pavel II. podelil kardinalski škrlat, Bergoglio pa je bil član komisije za Latinsko Ameriko, Papeškega sveta za družino, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov ter Kongregacije za redovnike.

Teološko redovnik jezuit velja za zmernega in pripravljenega na dialog, blizu pa je tudi konzervativnemu in družbeno angažiranemu gibanju 'Communione e Liberazione'. Njegove razmeroma redke besede so v tradicionalno katoliški Argentini vedno imele precejšnjo težo, saj se kar 90 % izmed 40 milijonov Argentincev izreka za katoličane. Doslej je uporabljal prevozna sredstva javnega prometa, prebival v stanovanju in ne v škofijskem dvorcu, ves čas pa si je izredno prizadeval pomagati vsem najbolj zapostavljenim: V božičnem in velikonočnem času je kardinal Bergoglio vedno obiskoval bolnišnice za otroke iz revnih družin ali pa zapore, bolnim in zapornikom je umival noge, vendarle pa je veljalo, da mu javni nastopi niso najbolj po godu: nekdanji nadškof v Buenos Airesu je redkobeseden človek, ki se, če je le mogoče, raje izogiba medijem.

„In zdaj začenjamo to pot, škof in ljudstvo, pot cerkve v Rimu, ki je tista, ki predseduje v ljubezni vsem drugim cerkvam. To je pot bratstva in ljubezni, pot medsebojnega zaupanja. Vedno molimo drug za drugega. Molimo za ves svet, da bi v njem zavladalo veliko bratstvo. Želim, da bi bila ta pot Cerkve, ki jo danes začenjamo in na kateri mi bo pomagal moj kardinal vikar, plodna za evangelizacijo tega lepega mesta. Zdaj pa bi vam rad dal svoj blagoslov. Pred tem pa vas prosim za eno uslugo: preden bo škof blagoslovil ljudstvo, vas prosim, da vi prosite Gospoda, da me blagoslovi. To je molitev ljudstva, ki prosi blagoslova za svojega škofa. V tišini zmolimo to molitev ljudstva, to vašo molitev zame."

Različne kemične sestavine so nadomestile mokro slamo in smolo, s katerima so v Vatikanu proizvajali dimne signale ob sporočanju izida posameznih volilnih krogov v času konklava.

Kot je pojasnil p. Thomas Rosica, pomočnik vodje Tiskovnega urada pri Svetem sedežu, v Vatikanu od leta 2005 uporabljajo kemične spojine, s katerimi lažje sporočijo izid volitev novega papeža.

"Kljub temu, da je Cerkev dosegla tolikšen napredek na področju sodobnih komunikacij, računalniške tehnologije, svetovnega spleta in socialnih omrežij, se konklave še vedno zanaša na dimne signale, s katerimi svetu sporoča izide svojih volitev", je p. Rosica pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci v Vatikanu.

V preteklosti so za proizvajanje belega dima uporabljali mokro slamo, črn dim pa je bil rezultat zažiga smole. Zaradi številnih 'lažnih alarmov' v preteklosti, je pojasnil p. Rosica, se je Vatikan zatekel po pomoč v 'sodobno kemijo', da bi se iz dimnika prikazali lažje ločljivi odtenki dima.

Danes črn dim nastane s pomočjo mešanice kalijevega perklorata, antracena in žvepla, bel dim pa je rezultat zažiga mešanice kalijevega klorata, laktoze in naravne jantarjeve smole. Volilne lističe po vsakem volilnem krogu sežgejo v tradicionalni peči v Sikstinski kapeli, posebna peč poleg nje pa skozi dimnik na strehi kapele v zrak pošlje značilni črn ali bel dim.

Glede na izid glasovanja med konklavom uporabljajo posebno elektronsko ploščo, s pomočjo katere s pritiskom na ustrezno stikalo izberejo ustrezne kemične spojine, ki so jih pred tem zmešali vatikanski tehnologi, in na ta način ustrezno obarvajo težko pričakovani dim s strehe Sikstinske kapele. Čeprav sta za proizvodnjo dima na voljo dve ločeni enoti, pa se obe cevi tik pod streho kapele združita v en dimnik. Celotno napeljavo ves čas ogrevajo, opremljena pa je tudi z ventilatorjem, ki bi po potrebi dim potisnil iz dimnika.

Črn dim, kakršnega smo sinoči pred osmo uro zvečer videli uhajati iz dimnika na strehi Sikstinske kapele, oznanja neuspešen izid volilnega kroga. Za razliko od črnega dima pa bel dim spremlja tudi pozvanjanje vatikanskih zvonov, ki svetu sporočajo, da je bil izvoljen novi papež.

Vaše darove porabimo za misijone in za potrebe doma. Za leto 2025 znaša mesečni prispevek 1 € na mesec ali 12 € za celo leto. Navedite župnijo, v katero bomo prišteli vaš dar, in naslov ali geslo.

PRISPEVKE ZA MILIJONARJE DOBROTE NAKAZUJTE NA TRR: 10100-0000022305.

Milijonarji dobrote imajo dolgo zgodovino. Morda so jo izgubili iz spomina tudi najstarejši naročniki Ognjišča, zato se mi zdi potrebno, da jo na kratko obnovimo. Na uredništvu Ognjišča smo od vsega začetka iskali primeren način, kako bi naše bralce spodbudili za "dobra dela", brez katerih ni pravega krščanstva. Po vojni je bila vsaka organizirana dobrodelnost Cerkve strogo prepovedana. Pozneje je celo izšel poseben zakon o Pravnem položaju verskih skupnosti, ki je "verskim skupnostim" izrečno prepovedoval zbiranje denarnih sredstev in blaga za pomoči potrebne. V Ognjišču smo že septembra 1967 (tretje leto izhajanja) odprli Poštni predal dobrote. V njem smo spodbudili bralce, da bi si dopisovali z bolniki in invalidi, dajali svoj prispevek v Sklad škofa Antona Vovka in za tiste, ki si ne morejo plačati Ognjišča (misijonarji, bolniki, upokojenci). Objavljali smo pisma darovalcev in obdarovanih. Tako se je spletla vedno bolj gosta mreža dobrodelnosti. V okviru te rubrike je nastala pobuda za Romanje invalidov in bolnikov na Brezje (1968), pa tudi denarna pomoč, ki smo jo posredovali revnim in misijonarjem. Nabavili smo kombi za zbiranje in razvoz obleke in pohištva. To seveda ni ostalo brez posledic in represije s strani državnih organov. Zasliševanja in pritiski so dosegli višek leta 1974, ko je bila hišna preiskava na uredništvu in so nam odvzeli potne liste (meni za tri leta). Kljub temu pa smo vztrajali, saj je krščanstvo brez dobrodelnosti mrtvo.

Po osamosvojitvi Slovenije se je ustanovil Karitas, mi pa smo ohranili Milijonarje dobrote, ker so bili mnogi navezani na to obliko darovanja. Danes v evrih niso več "milijonarji", ampak tisoči. Ohranjamo pa ta naslov, kajti pred Bogom je vsak dar, tudi majhen in dan iz srca (dar uboge vdove v evangeliju), vreden več kot vsi milijoni.

Ne pišemo imen darovalcev, ampak njihove župnije in seštevamo število Milijonarjev dobrote v posamezni župniji ter to objavimo. Mesečni prispevek znaša 0,50 €, letni 6,00 €. Kako so uporabljeni ti darovi? Imamo seznam nekaj sto potrebnih posameznikov ali družin. Za vsak posamezni slučaj se posvetujemo z župnikom ali z župnijsko Karitas. Nekatere podpiramo mesečno - vsote niso velike - nekatere pa le ob praznikih ali posebnih prilikah. Večji del zbranega denarja pošiljamo misijonarjem za njihove župnijske (misijonske) potrebe, posebno če gradijo cerkev, šolo ... To so slovenski misijonarji, s katerimi se dogovorimo, ko so doma na obisku, ali po pošti. V tem času stiske seveda dobimo več prošenj kot pa imamo možnosti za pomoč (ko smo se posvetovali z župnikom ali odgovornim pri Karitasu). Zbranega denarja ni prav veliko, okrog 6.500 € mesečno. Za tiste, ki so v stiski, pa je vsaka pomoč dragocena.

Navodila za pripravo oglasov

1. Oglas naj bo izdelan v enem od naslednjih formatov: *.pdf, *.cdr, *.ai, *.tif, *.jpg.
2. Pisave morajo biti spremenjene v krivulje.
3. Rastrski zapisi morajo imeti ločljivost 300 dpi.
4. Oglas mora biti pripravljen v CMYK barvnem prostoru brez barvnih profilov.
5. Oglas, ki gre v živi rob, mora imeti 5 mm dodatka, tekst oz. vsi pomembni elementi pa morajo biti odmaknjeni od roba vsaj 6 mm.
6. Že postavljen oglas pošljite
   - na CD-ju po navadni pošti,
   - po e-pošti na oglasi.revija@ognjisce.si
   - na FTP:     http://tehnika.ognjisce.si/upload
           up. ime: upload
           geslo: upload31
   hkrati pošljite obvestilo na oglasi.revija@ognjisce.si
7. Naročnik je dolžan poravnati svoje obveznosti mesečno, od nastanka DUR-a v roku 30 dni na TRR: 10100-0038411510. DDV ni vštet v ceno.
8. Revijo, v kateri je objavljen oglas naročnika, se takoj po izidu pošlje naročniku v vpogled.