• Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (Kobariški) in V. Muzec

    Stol (domačini mu pravijo Stu) - Kobariški, da se razlikuje od tistega v Karavankah - je najvišji vrh razpotegnjenega pogorja med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

    Preberi več
  • Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh

    Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

    Preberi več
  • Skuta

    Skuta

    Skuta je po višini tretja najvišja gora v Kamniških Alpah (za Grintovcem in Kočno), in je zaradi drznih oblik, vitkosti in predvsem veličastnega razgleda, ki ga ponuja, in pogledov v globino, po mnenju mnogih najlepša gora celotnega gorstva.

    Preberi več
  • Pršivec

    Pršivec

    Pršivec je gora, ki se strmo in visoko vzpenja iznad S obale Bohinjskega jezera, se ponosno ogleduje v njem in zakriva pogled proti višjim vrhovom s Triglavom na čelu.

    Preberi več
  • Begunjščica

    Begunjščica

    Begunjščica je skoraj deset km dolgo pogorje v Karavankah, ki se razteza od Stola na Z do Šentanske doline na V. Ima več vrhov, najvišji je v sredini Veliki vrh, na V je Begunjska Vrtača (1997 m).

    Preberi več
  • Košutica

    Košutica

    Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m).

    Preberi več
  • Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica na Pivškem

    Sv. Trojica je vrh na Pivškem - med Postojno in Pivko, na levi strani - kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini ... se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Z vrga je čudovit razgled na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja ... pa na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko ... Julijce, Dolomite ...

    Preberi več
  • Jalovec

    Jalovec

    Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

    Preberi več
  • Škrlatica

    Škrlatica

    Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ).

    Preberi več
  • Stol

    Stol

    Stol s svojo široko kopasto in s številnimi dolgimi žlebovi razbrazdano podobo ponuja zelo dovršeno gorsko kuliso blejski kotlini in gorenjski deželi, nad katero kraljuje.

    Preberi več
  • Dobrča

    Dobrča

    Dobrča je gora, ki se med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem strmo dviga iz gorenjske ravnine. Zemljepisno je to najjužnejši odrastek Stola (Karavanke), čeprav geološko spada v Kamniške Alpe.

    Preberi več
  • Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst

    Rodica in Črna prst se dvigata vsaka na svojem koncu grebena Spodnjih Bohinjskih gora, nad Bohinjsko Bistrico na bohinjski in Stržiščem na primorski strani.

    Preberi več
  • Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    Vrh Korena, Veliki Zvoh, Krvavec

    V pogorju "skupine Krvavca", v predgorju Grintovcev, na grebenu, kjer se vrstijo vrhovi Krvavec (1853 m), Veliki Zvoh (1971 m) in Vrh Korena (1999 m), ki je najvišji vrh, ki ni dvatisočak.

    Preberi več
  • Mangart

    Mangart

    Mangart je ena najveličastnejših gora v Julijskih Alpah (četrta najvišja, za Triglavom, Montažem in Škrlatico). Celotno mangartsko pogorje tvori naravno pregrado med dolino Koritnice na J in Mangartsko dolino na S, ki leži že v Italiji.

    Preberi več
  • Vogel

    Vogel

    Leži v vencu Sp. Bohinjskih gora in nanj se lahko povzpnemo tako s primorske kot tudi z bohinjske strani. Na S strani je visokogorsko smučišče, vendar je tudi poleti zelo obiskan. Nad Bohinjsko kotlino (Na Rjavo skalo - 1535 m visoko) obiskovalce pripelje tudi gondola..

    Preberi več
  • Vrtača

    Vrtača

    Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

    Preberi več
  • Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik in Vitranc

    Ciprnik je razgledni vrh na pobočju med dolino Male Pišnice in Planice in je nepogrešljiva kulisa planiške skakalne arene ... SV vrh gore predstavlja Vitranc, ki pa se je s svojimi smučarskimi progami zelo uveljavil v svetu alpskega smučanja.

    Preberi več
  • Čemšeniška planina

    Čemšeniška planina

    Masivni hrbet Čemšeniške planine se začenja V od Trojan in se od Z proti V razteza vse do Vrhov (nad Čebinami). S svojo lego in višino je meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na Savinjski strani navadno imenujejo Velika planina.

    Preberi več
  • Uršlja gora

    Uršlja gora

    Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora.

    Preberi več
  • Visoka Ponca

    Visoka Ponca

    Visoka Ponca (it. Ponza Grande) je gora v Julijskih Alpah, na meji med Italijo in Slovenijo. Njena mogočna skalnata podoba na S zaključuje greben med Planico in Mangartsko dolino.

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
 

Veliki Draški vrh (2243 m)

201808 draski 000

Ablanca (2004 m), Mali Draški vrh (2132 m), Viševnik (2050 m)

Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. Najlepši pristop pelje čez JV greben (s Studorskega prevala), s sestopom (Na konte) si lahko naredimo zanimivo krožno turo. Po razgledu (na Triglav, Rjavino, ...) ne zaostaja veliko za sosednjim Toscem, spada pa med najlepše smučarske vrhove naših gora. Ob Toscu ima na V in J strani še tri sosede: ‘manjšega brata (M. Draški vrh), Ablanco (Sleme) in nekoliko bolj oddaljeni Viševnik (Ognjišče 9/2007). Večkrat sem že ‘gruntal’, da bi vse našteto obhodil v ‘enem zamahu’ in v začetku julija letos mi je to nenačrtovano uspelo. Glede na to, da celotna krožna tura zahteva skoraj deset ur zmerne hoje, sem se odločil, da v tem opisu izpustim Tosc in tega zanimivega ‘bohinjskega debeluha’ predstavim v samostojnem opisu. Tako so v glavnem opisu ostali štirje pokljuški vrhovi (dvatisočaki), ki jih lahko z zmerno hojo povežemo v sedmih urah. Glede na številna izhodišča, smeri, vreme, počutje ... lahko turo priredimo svojim željam, sposobnostim, pričakovanjem ... Spodaj opisano pot sem si zamislil tako, da bi, če odmislim ‘hrupni’ Viševnik in njegovo ‘magistralo’ (ki se ji lahko ognemo čez Kačji rob po S strani), dan ostal zapisan gorski samoti, raziskovanju, neoznačenim stezicam, preprogam gorskega cvetja ...

    Izhodišče: Rudno polje (1347 m) (22 km od Bleda in 25 km od Bohinja).
    Čas hoje: Rudno polje – 10 min – smučišče – 30 min – razpotje nad pl. Konjščico – 40 min – Jezerce – 30 min – Studorski pr. – 50 min – V. Draški vrh – 30 min – spust ‘Na konte’ – 30 min – Srenjski pr. – 30 min – M. Draški vrh – 20 min – Srenjski pr. – 30 min – Viševnik – 1 h 20 min – smučišče – 10 min – Rudno polje; skupaj krožna: dobrih sedem ur.
    Zahtevnost: nekaj zahtevnejših odsekov (začetek s Studorskega pr., krušljivo brezpotje na Ablanco in M. Draški vrh; del izpostavljene poti pred Srenjskim prevalom;
    Višinska razlika: V. Draški vrh: 896 m; (po poti: 930 m); krožna pot: okrog 1100 ‘višincev’;
    Zemljevid: Triglav, 1 :25.000.
    Priporočam: dobro telesno pripravljenost, dobro obutev, čelado;
    Dostop do izhodišča: Gorenjsko AC zapustim na izvozu Lesce in se peljem proti Bledu. Pri semaforju me oznake za Pokljuko usmerijo desno. Naprej se peljem skozi Gorje, in naprej ... do Rudnega polja na Pokljuki (veliko parkirišče nasproti vojašnice, tri parkirišča bližje hotela so zdaj urejena in plačljiva).

OPIS POTI

  • z Rudnega polja grem po gozdni cesti skozi smrekov ‘drevored’, kot bi šel na Triglav – proti smučišču Viševnik;
  • ob smučišču gre desno steza proti Viševniku – za Studorski preval pa še naprej hodim po cesti;
  • skoraj spregledam stezo levo navzgor skozi gozd (bližnjica) ... zgoraj grem še nekaj časa po cesti (mimo parkirišča), potem s ceste desno na utrjeno pot;
  • začetno strmino steza premaguje v ključih, vmes se večkrat položi, pa spet poskoči po J pobočju Plesišča;
  • ves čas se drži pobočja, na izravnavi zavije desno, levo pa me (na kislo mleko) vabi steza s planine Konjščice;
  • dobro nadelana steza se poravna in izvije iz gozda med ruševje ... kamnit odsek in lesene stopnice me pripeljejo na lepo razgledišče ...;
  • še se pot vzpenja pod strme skalne pečine, do razpotja, kjer z leve priključi pot s planine Konjščice;
  • kamnita pot zavija desno in se v ključih vzpenja med redkim ruševjem  ... proti prostrani izravnavi, ki ji pravijo Jezerce ... na robu me pozdravi razpotje: desno Srenjski preval in Viševnik ... grem levo mimo klopce, in za ovinek ... po nasuti dolini proti Studorskemu prevalu  - od koder pogledam na Bohinjsko stran ...
  • na sedlu  uživam v jutranjih razgledih, “prezgodaj je še, da bi šel na vrh,“ si mislim, vreme je ... časa tudi dovolj, da si ta krog malce razširim ... in jo mahnem s sedla ‘čez pot’  – na Ablanco (tako domačini, na zem. Sleme);
  • tu in tam kakšen možic, iščem stezo, skrajno previdno se lotim krušljivega pobočja, ... nekaj nevarnih travnatih prehodov med ruševjem, višje je več trdne skale,  lažje je ...
  • splačalo se je: zaradi raz­gle­da naokoli ... pa tudi, ker lahko od tu gori kot na dlani vidim, kako se na nasprotnem bregu steza prebija na greben V . Draškega vrha ...;
  • zelo, zelo previdno se spuščam na sedlo, spet sem na Studorskem prevalu in zdaj je na vrsti današnji cilj;
  • najprej med ruševjem (precej bi ga bilo treba obsekati ...), potem čez skalni del, kjer je treba malo poplezati in si pomagati z rokami, in končno: čas za razgledovanje na travnatem grebenu, ki pod vrhom še enkrat ‘pokaže zobe’;
  • na vrhu  pa: pogled na Triglav (menda je drugi najlepši z J strani, takoj za Toscem), toda danes očak vztraja zagrnjen in se ne ’da spoznati“ ... le tu in tam ga presvetli kakšen sončni žarek,  tam desno je na polici ‘pripeta’ Kredarica, da bi se je kar dotaknil, Rjavina in vrhovi krog in krog ... z grozo navdaja pogled v globino – čez S steno v Krmo;
  • spuščam se proti V, ob robu S stene neoznačena pot išče prehode čez pobočje, nekaj bolj zapletenih prehodov, toda kmalu sem spodaj (Na kontah), kjer se pot pridruži  markirani prečnici, ki z desne prihaja s Studorskega prevala.
      Druga izhodišča in smeri:
      - z Rudnega polja (1347 m) – čez Kačji rob; viš. razlika: 896 m (po poti 940 m); zah. ozn. pot; 3 h 30 min
      - s konca ceste na Pokljuki (1340 m); viš. razlika: 903 m; delno zah. neozn. pot; 3 h (čez S raz 3 h 15 min)
      - z Uskovnice – razpotje (1215 m) – čez Jezerce in Studorski preval) – viš. razlika: 1028 m; delno zah. neozn.pot; 3 h 35 min
      - z Uskovnice – Lom (1067 m) – čez Jezerce in Studorski preval; viš. razlika: 1167 m (po poti: 1370 m); delno zah. neozn. pot; 3 h 55 min
      - iz Srednje vasi (za Ribnico, čez Jezerce in Studorski preval) – delno zaht. neozn. pot; 5 h 20 min
  • na travnatem robu ob S steni M. Draškega vrha še en pogled v dno doline, potem pa se začnem vzpenjati čez J pobočja, položna prečnica postaja na prehodih okrog skal vedno bolj ozka in izpostavljena (jeklenica) ... še nekaj zagruščene strmine in pod skalami zlezem na sedlo;
  • s Srenjskega prevala pogledujem proti vrhu M. Draškega vrha, po neoznačeni grapi iščem prehode, ko se poti lotim zares, je težje, saj se steza večkrat izgublja, grušč drsi v dolino (zato previdno: čelada!);
  • kmalu dosežem V (bližji) vrh, do zahodnega (najvišjega) je še nekaj plezanja po izpostavljenem grebenu ...
  • še previdno navzdol, potem pa, ‘kakor vam drago”: sam se ‘zaženem’ še enkrat navzgor proti Viševniku  ...  potem pa je pred menoj še zadnja ura dolgega julijskega razgibavanja: strm spust mimo Plesišča, Zlate vode ...
  • na planino Krasca in s ‘polno malho’ doživetij po cesti proti izhodišču.

Zemljevid poti A4 (prenesi za print)

 piše Marko Čuk
marko.cuk@ognjisce.si

View the embedded image gallery online at:
https://revija.ognjisce.si/razgibajmo-se-skrito/18662-veliki-draski-vrh-2243-m#sigProId17154e1d57

Zajemi vsak dan

Srce ostaja skrivnost, je skriti del človeka, tisti, ki ga pozna samo Bog. Po drugi strani pa mora tudi človek spoznati sebe.

(Tomaš Špidlik)
Četrtek, 21. November 2024

Ali ste vedeli ...

  • da Veliki in Mali Draški vrh nad Pokljuko na sever strašita z mračnimi stenami, priljubljenimi med alpinisti, na južno stran nad planino Konjščico pa sta prijaznejša do pohodnikov in turnih smučarjev.
  • da ostajata V. in M. Draški vrh tiho v ozadju slavnejših vrhov in sta primerna za ljubitelje gorske samote in raziskovanja, za tiste, ki uživajo v krožnih turah, neoznačenih stezicah, skrotastem terenu, brezpotjih in lažjih ‘plazarijah’.
  • da s Studorskega prevala ni daleč na Ablanco (15 min). Pot ni označena ali zavarovana in je primerna za ljubitelje skrotja.
  • da je Draški vrh tisti lepotec, ki sončnega zimskega dne gleda v Bohinj kot mojstrsko izdelani snežno beli stožec desno zraven čokatega Tosca;
  • da pelje čez Studorski preval ena od triglavskih magistral, po katerih gre veliko planincev, ki imajo pred seboj en sam cilj: priti na Triglav.
  • da ima tudi za poletne popotnike V. Draški vrh ‘dobro besedo’, saj sprejema vsakega, ki ni zagledan samo v Triglav, ampak zna stopiti tudi korak stran na samotni vrh ... ali da si ogleda Triglav iz neobičajnega zornega kota
  • da se JV od Velikega Draškega vrha onstran Studorskega prevala pričenja dolg greben, imenovan Sleme, ki loči globel Konjščice od globoke doline Voj. Nad prevalom doseže najvišjo točko (Ablanca), nadaljuje se preko Močil (1823 m) in Mesnove glave (1713 m) ... in se izteče ne travnike Uskovnice.
  • če od Bohinjskega jezera s pogledom iščete Triglav, vam je v napoto Tosc, na katerega vodi nezahtevna neoznačena potka s triglavske magistrale, na vrhu pa se odpre pogled na mračnejše globine Julijskih Alp.
Na vrh