25. november

LETA 1562 ROJEN FELIX LOPE DE VEGA CARPIO

25 11 1562-Felix-Lope-de-VegaŠPANSKI DRAMATIK († 1635)

Španski pisatelj Felix Lope de Vega Carpio, najpomembnejši dramatik španskega klasičnega gledališča, je napisal nad 1500 komedij, ohranjenih je okoli 500. Pisal je tudi pesmi, romane, kronike in zgodovinske zapise. Literarna zgodovina ga uvršča med utemeljitelje španskega in evropskega gledališča. V mladosti je bil najprej vojak v španski mornarici, po smrti druge žene (1613) je postal duhovnik.

 

LETA 1787 ROJEN FRANZ GRUBER

25 11 1787 Franz Gruberavstrijski učitelj, organist in skladatelj, ki je uglasbil Sveto noč († 1863)

Rodil se je v družini tkalca platna. Učitelj je odkril njegovo glasbeno nadarjenost in mu je omogočil šolanje pri stolnem organistu v Burghausnu. Po končanem učiteljišču je bil najprej pomožni učitelj v Arnsdorfu, nato pa je dobil službo v Oberndorfu nedaleč od Salzburga. Na željo tamkajšnjega duhovnega pomočnika Josepha Mohra je uglasbil njegovo božično pesem Sveta noč, ki je zaslovela po vsem svetu. 24. decembra 1818 jo je Mohr zaigral na kitaro, kasneje je Gruber napisal orgelsko spremljavo.

več v članku:
ČUK, Silvester. Sveta noč 200 let. (Priloga). Ognjišče, 2018, leto 55, št. 1, str 50-57.
in knjigi
HARTMAN Bob, Zgodbe za božič. Ognjišče. Koper 2011 (knjiga pošla ... čakamo na ponatis - konec novembra 2021)

 

LETA 1844 UMRL FRANC HLADNIK

25 11 1844-Franc-HladnikDUHOVNIK IN BOTANIK, RAZISKOVALEC KRANJSKEGA RASTLINSTVA (* 1773)

Idrijčan Franc Hladnik je bil leta 1796 posvečen za duhovnika, kmalu zatem je postal šolnik. Kot reven dijak je počitnice preživljal pri baronu Zoisu, kjer je dobil veselje do naravoslovja. V zreli dobi se je z vso vnemo posvetil botaniki: prehodil je mnoge predele naše dežele, zbiral rastline in jih presajal v svoj botanični vrt v Ljubljani: zasadil ga je z okoli 2000 vrstami kranjskih rastlin. Vzgajal je naraščaj, ki je dal Slovencem številna botanična dela.

 

LETA 1844 ROJEN KARL BENZ

25 11 1844-Karl-BenzNEMŠKI INŽENIR IN PIONIR AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE († 1929)

Skupaj z ženo Bertho, ki je skrbela predvsem za finančno podporo, velja za pionirja avtomobilske industrije. Že zelo zgodaj je kazal zanimanje za tehnologijo in znanost. V Mannheimu je z ženinim denarjem ustanovil Livarno in mehanično delavnico in v njej leta 1878 razvil brezkompresijski dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je šest let zatem vgradil v prvi avto na bencin, trikolesno vozilo (patent se je imenoval Tricycle). Ta njegov Benz Patent-Motorwagen Nummer 1 iz leta 1885 velja za prvi moderni avtomobil. Javnost se je posmehovala njegovemu "vozu brez konj". nekateri pa so kljub vsemu menili, da bo ta voz imel pred seboj še lepo prihodnost", ker se ga "lahko brez velikih težav uporablja in ker bi pri najvišji hitrosti postal najcenejše prevozno sredstvo poslovnežev, eventualno pa tudi turistov." Leta 1906 je skupaj s sinom Eugenom v Ladenburgu ustanovil podjetje Carl Benz Söhne, ki se je usmerilo v proizvodnjo avtomobilov. Po njem se imenuje najbolj razširjeno gorivo v avtomobilizmu - bencin.

 

LETA 1856 UMRLA MARJETA BOSKO (MARJETA OCCHIENA)

25 11 1856-Marjeta-BoskoMATI SV. JANEZA BOSKA, BOŽJA SLUŽABNICA (* 1788)

V začetku je bila mati je naslov knjige, ki je izšla pri salezijanski založbi Salve. Avtor Tone Ciglar v njej z veliko toplino pripoveduje življenjsko zgodbo Marjete Bosko, rojene Occhiena, matere sv. Janeza Boska, velikega vzgojitelja mladine. Janez Lemoyne, prvi življenjepisec matere Marjete, je leta 1886 zapisal: "Kjer koli bo odmevalo blagoslovljeno ime Janeza Boska, se bo omenjalo tudi blagoslovljeno ime njegove matere. Ni si mogoče zamisliti dela Božje previdnosti in Marije Pomočnice, ne da bi omenili prispevek ljubezni te svete žene." V poglavju Vzgojni vpliv matere Marjete je Ciglar zapisal: "Vzgojitelja Janeza Boska je vzgojila mati Marjeta. Dejansko pri don Bosku v njegovem vzgojnem sistemu ne najdemo ničesar, kar ne bi bilo vsebovano že v vzgojnem prizadevanju njegove matere. On je seveda stvari dopolnil s svojo prakso in strokovno pedagoško razgledanostjo." Od leta 1995 teče postopek za njeno razglasitev za blaženo.

več:
ČUK, Silvester. Marjeta Bosko. V začetku je bila mati. (Obletnica meseca). Ognjišče, 2007, leto 43, št. 2, str. 20-21.

 

LETA 1881 ROJEN sv. JANEZ XXIII.

25 11 1881-Janez-XXIIIpapež, svetnik († 1963)

»Na papeža Janeza XXIII. gledamo kot na papeža dobrote, koncila ..., Cerkve, ki hoče objeti svet,« je dejal o svojem predhodniku Janez Pavel II., ko ga je 3. septembra 2000 razglasil za blaženega. 27. aprila 2014 pa je bil skupaj z njim prištet med svetnike. Za naslednika apostola Petra je bil izvoljen 28. oktobra 1958 kot »prehodni« papež, saj je bil star 77 let. Toda bil je 'prenovitveni' papež: sklical je drugi vatikanski koncil, ki je prinesel v katoliško Cerkev 'dih pomladi'.

več o svetniku v člankih
ČUK, Silvester. bl. Janez XXIII. (1881-1963). (Pričevalec evangelija). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 36.
ČUK, Silvester. Papež Janez XXIII.. (Pričevanje). Ognjišče, 1999, leto 35, št. 12, str 58-59.
ČUK, Silvester. Papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. svetnika. (Priloga). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 5, str. 58-65.

in v knjigi:
SGARBOSA, Mario. Modrost srca. Blaženi papež Janez XXIII. Žepna knjižnica Ognjišča 39. Ognjiđče. Koper 2002. (knjiga pošla ... morda najdemo še kakšen izvod)

nekaj njegovih misli:

+ Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve.

+ Misel na sedanjost me tolaži, ker je še čas za usmilje­nje. Misel na prihodnost mi vliva pogum ob upanju, da izgubljeni čas lahko še rešim. Koliko bo še prihodnosti? Naj je bo malo ali ve­liko, tvoja bo, moj Gospod.

+ Delati hočem zavzeto, a brez zaskrbljenosti, kako bo uspelo. Potrudil se bom, kakor da je vse odvisno od mene, obenem pa tako, kakor da moje delo ni nič važno.

+ Rad prepuščam drugim zvijače in tako imeno­vane diplomatske spretnosti, sam pa se bom zadovoljil z dobro­voljnostjo ter preprostostjo v besedah in ravnanju. Končni us­peh je zagotovljen tistemu, ki bo ostal zvest nauku in zgledu na­šega Gospoda.

+ V nebesa vodi dvoje vrat: vrata nedolžnosti in vra­ta pokore... Jezus je šel v nebesa s križem na rami, v spravo na­ših grehov, in nas vabi, da mu sledimo. Slediti mu, pa se pravi, delati pokoro.

+ Molimo, da bi znali poslušati resnico, kajti za to je potrebna velika čistost srca. Molimo, da bi znali resnico razumeti, kajti za to je potrebna zaupna ponižnost razuma. Moli­mo, da bi znali resnico braniti, kajti za to je potrebna velika moč in ta moč je poslušnost.

+ V luči Jezusovega vstajenja nam oživi spo­min na naše umrle. Ko mislimo nanje in jih priporočamo Bogu ob žrtvi križanega in od mrtvih vstalega Gospoda, so povezani z na­mi v najboljšem, kar imamo v življenju: v molitvi in v Bogu v nas.

... več misli papeža svetnika:

 

LETA 1894 ROJEN FRANCE MESESNEL

25 11 1894-France-MesesnelUMETNOSTNI ZGODOVINAR, LIKOVNI KRITIK († 1945)

Umetnostni zgodovinar Luc Menaše je o svojem dobrih trideset let starejšem poklicnem "tovarišu" Francetu Mesesnelu, ki se ga danes spominjamo, zapisal, da je "vnašal svežega duha v slovensko umetnostno življenje. Umetnostna zgodovina in umetnostna kritika sta postali v njegovem jasno pisanem delu enakovredni, ko nam je umetnost preteklosti neprisiljeno približal, do sedanjosti pa omogočil objektiven pristop, obenem živ in brez predsodkov." Njegova zgledna monografija o slikarstvu bratov Janeza in Jurija Šubica po mnenju stroke sodi med temeljna dela slovenske umetnostne zgodovine in Mesesnel slovenska umetnika postavlja v evropski okvir.

več:
ČUK, Silvester. France Mesesnel. (Obletnica meseca). Ognjišče, 2005, leto 41, št. 5, str. 40.

 

LETA 1914 UMRL DAVORIN JENKO

25 11 1914-Davorin-CvetkoSKLADATELJ IN DIRIGENT (* 1835)

"Pri malokom se je tako kakor pri Davorinu Jenku pokazala resničnost pregovora: 'Nemo propheta in patria' (Nihče ni prerok v domovini). Zanimati bi koga utegnilo, kako je postal slavni Naprej. Povedati hočem, kar je meni znano o tem. Prva misel se je rodila v Davorinovi glavi. To misel razodene svojemu prijatelju Simonu, prigovarja mu, naj mu zloži pesem tako in tako. To je bilo Simonu iz srca govorjeno, z veseljem in navdušenjem se poprime dela. Pesem precej prvikrat ni imela take podobe, kakršno je potreboval skladatelj. Posvetovala sta se, delala in prenarejala sta skupaj, dokler ni bila stvar dovršena tako, da sta bila sama z njo zadovoljna, kakor pozneje vse občinstvo." (Josip Stritar)

"Našel sem nenadoma napev pesmi Naprej zastava Slave!" Tako je vzkliknil Davorin Jenko 16. maja 1860, prevzet mogočnega motiva naše narodne himne. Vso svojo dušo je vlil v to melodijo, vso svojo slovensko dušo. Zapel jo je narodu iz srca, zapel jo je, kakor bi jo zapel naroden pevec. Da, porodila se je v oni srečni uri nanovo melodija, ki jo je naš narod pel mogoče že stoletja. - To je ob petdesetletnici himne Naprej zastava Slave skladatelja Davorina Jenka na besedilo pesnika Simona Jenka zapisal glasbeni zgodovinar Davorin Beranič. Prav po tej navdušujoči himni se je Davorin Jenko globoko zapisal v dušo Slovencev, dasi je večji del svojega življenja živel in ustvarjal v Beogradu. Pred devetdesetimi leti je izpel zadnjo noto svoje življenjske skladbe.

več:
ČUK, Silvester. Davorin Jenko. (Obletnica meseca). Ognjišče, 2004, leto 40, št. 11, str. 70.

o njem:
Najbolj znano Jenkovo pesem "Naprej zastava Slave", prvo slovensko narodno himno, so z navdušenjem prepevali na številnih čitalniških in drugih prireditvah.

Leta 1885, ob petindvajsetletnici nastanka te himne, so v ljubljanski čitalnici pripravili Jenkov večer, na katerem so izvajali samo Jenkove skladbe. Najprej so zapeli Naprej, potem pa še številne druge, ki se pojo še danes (Pobratimija, Mornar, Lipa zelenela je, Kje so moje rožice, Bom šel na planince, Sijaj, sijaj, sončece, Gozdič je že zelen idr.)

 

LETA 1923 UMRL JOSIP STRITAR

25 11 1923-Josip-StritarPESNIK, PISATELJ, DRAMATIK, KRITIK IN PREVAJALEC (* 1836)

Stritar je bil literarni vzgojitelj, pesnik, pripovednik in dramatik. Rodil se je v Podsmreki pri Velikih Laščah. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, tam se je tudi spoprijateljil z Levstikom. Na Dunaju je študiral klasično jezikoslovje in sodil med najboljše študente. Uvrščamo ga v obdobje med romantiko in realizmom. Starost je preživljal v Rogaški Slatini in tam leta 1923 umrl. Josip je pisal že od nižje šole, javno pa šele 1866, ko je skupaj z Levstikom in Jurčičem izdal V klasju Prešernove pesmi. V Kritičnih pismih je razložil kako se pesni. 1870 je začel na Dunaju izdajati leposlovni list Zvon, a ga je moral zaradi nasprotovanja Bleiwasa ustaviti. Njegovo najbolj borbeno delo pa so Dunajski soneti. Pesnil je tudi lirske in epske pesmi, ko pa je bil star pa je začel pisati pesmi za otroke.

več:
ČUK, Silvester. Josip Stritar. (Obletnica meseca). Ognjišče, 2003, leto 39, št. 11, str. 42-43.

nekaj njegovih razmišljanj:

- Lahko živi, lahko umira, / kdor vero, upanje ima; / to ga tolaži, ga podpira. / Gorje človeku brez Boga!

- Če češ skusiti koga, / zanj stori kaj... / Hvaležnost kaže ti moža, / a čednost ta je bela vrana.

- Trpljenja morje krije vse prostore, / v bregovih tesnih je veselja reka; / oh, koliko trpljenja užiti more, / a malo radosti srce človeško.

- Stvarem, kar Stvarnik jih na svet postavi, / odmerjen vsaki je svoj del trpljenja.

- Pot ravna, vedi, prava je edina, / nje v vsem dejanju drži se zvesto; / hinavstvo, laž je grehu korenina, resnica naj nad vse ti sveta bo! / Kar misliš v srcu, to v dejanju kaži, / ne sebi se, ne drugim se ne laži!

- Če češ skusiti koga, / zanj stori kaj... / Hvaležnost kaže ti moža, / a čednost ta je bela vrana.

- Sovraštva poln je svet in poln prepira, / v temo zavita sveta je resnica. / Kdo v bran se bo postavil sili jezni, / kdo luč prinesel bratovske ljubezni?

- Narava zveri je, da zver sovraži, / stvari so neprijazne si in tuje; / ljubezen, človek ti, človeku kaži, / nad vse stvari ljubezen te dviguje!

- Življenje je trpljenje, sreča / mladost, a kratko le trpi, / na veji kapljica viseča, / potegne veter, pa je ni.

... še več misli Josipa Stritarja:

 

LETA 1977 UMRL MATIJA BRAVNIČAR

25 11 1977-Matija-BravnicarSKLADATELJ (* 1897)

Rodil se je v Tolminu, najprej se je v Gorici učil violino, potem je študiral pri Mariju Kogoju, leta 1932 pa je končal študij kompozicije pri Slavku Ostercu na ljubljanskem Konservatoriju. Sprva je bil violinist ljubljanskega opernega orkestra, pozneje pa direktor Akademije za glasbo, kjer je predaval kompozicijo. Matija Bravničar je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zgledoval se je po ekspresionizmu Marija Kogoja, veliko pa je iskal tudi v ljudskem izročilu, uporabljal je folklorne prvine. Ukvarjal je predvsem simfonično glasbo, znane so njegove štiri simfonije in orkestralne skladbe Kralj Matjaž, Slovenska plesna burleska in s folkloro prepojena Belokranjska rapsodija. Napisal pa je tudi dve operi Pohujšanje v dolini šentflorijanski in Hlapec Jernej.

 

LETA 2006 UMRLA IRENA BAAR

12 03 1958 Irena BaarSLOVENSKA SOPRANISTKA (* 1958)

Hče glasbenikov, skladatelja Sama Vremšaka in operne solistke Tatjane Kralj, vnukinja slikarjev Toneta in Mare Kralj. Klavir je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Aciju Bertonclju in solo petje pri prof. Evi Novšak-Houška in leta 1983 diplomirala iz solopetja. Izpopolnjevala se je na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in v Salzburgu. Z velikimi uspehi je nastopala doma in na tujem (z Bamberškimi simfoniki v Koreji) in prejela številna priznanja, ter posnela več zgoščenk. Bila je tudi članica Slovenskega baročnega tria in drugih komornih zasedb, spada med največje pevke resne glasbe, tudi samospeva. Njena zadnja operna vloga je bila Margaretta v Faustu. Poučevala je na Srednji glasbeni in baletni šoli, kasneje na Akademiji za glasbo ... Za svoje delo je leta 1995 prejela Betettovo nagrado.

pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Današnji človek se mora znova obrniti na Kristusa, da od njega dobi odgovor o tem, kaj je dobro in kaj je zlo.

(sv. Janez Pavel II.)
Sobota, 4. December 2021
Na vrh