Svet(l)i navDih za Ž/življenje

Vedno znova, ko vzamem v roke Ognjišče, odkrijem mnogo spodbudnega za dobro. Ja, to, kar je za dobro, je potrebno iskati! Iluzorna je misel, da bomo zapacani z negativnimi novicami zmogli misliti pozitivno. V časih destruktivnosti je pomembna pozornost na konstruktivno. Raziskava kaže, da mora biti med pozitivno in negativno informacijo razmerje 5:1, sicer vodijo novice v pesimizem, obup ... Ognjišče vsekakor ogreje misel in srce za dobro ter svetli ob notranjem počutju tudi miselne horizonte.

Ne le informacije, ob njih so pomembni predvsem ljudje, ki svet(l)ijo in nam 'dajo misliti'. Cerkev določene osebnosti, ki s svojimi ravnanji vzpodbudno/preroško zaznamujejo čas in prostor, razglasi kot svet(il)nike. Če so pozitivne novice/ljudje le pri športu (kot smo doživljali v zadnjem obdobju), je to premalo. Vsekakor: zdrav duh v zdravem telesu; toda potrebno je razmigati tudi svojo misel in je ob razumu pomembna tudi inteligenca duha in srca, ter seveda tista kondicija za vztrajnost in sposobnost sprejemanja naporov za premik/rast na višji nivo bivajočih. Že starogrški mislec Plutarh (45–125) je zapisal, da se mora dati duša "voditi in gibati od Boga".

Človek potrebuje pozitivne zglede. Povej mi, s kom se družiš (kaj gledaš, bereš – kakšni vzorci ravnanj vplivajo nate), in povem ti, v kaj se spreminjaš. Tudi zato me veseli pozornost, s katero na milijarde ljudi spremlja za naš čas pomenljive misli in zgled papeža Frančiška (po raziskavah je bil v preteklem letu najpogostejša tema pogovorov). Kar tri knjige o njem (izdane pri Ognjišču) so pravi navdih za nujne spremembe v katere je dozorel naš čas.

27. aprila 2014 sta bila pred nas postavljena dva nova svet(il)nika: papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. Samo ena izmed misli sedanjega papeža o predhodniku Janezu XXIII. (misel velja tudi za Janeza Pavla II. in je pomenljiva v sporočilu tudi zame in zate): »Papež Janez je posredoval mir, ker je imel globoko pomirjenega duha. Svetemu Duhu je dopustil, da ga pomiri. To pomirjeno srce je bilo sad dolgotrajnega in napornega dela na samem sebi /.../. Če se bomo dali voditi Svetemu Duhu, če bomo znali mrtvičiti svojo sebičnost, da naredimo prostor Gospodovi ljubezni in njegovi volji, tedaj bomo našli mir, tedaj bomo znali biti graditelji miru, saj bomo okoli sebe razširjali mir.«

Sveti nas nagovarjajo, naj tudi mi stavimo na tisti program, ki nam ga je zapustil Jezus s svojim zgledom in evangelijski besedi (če zaupamo njegovim napotilom se zagotovo ne bomo zmotili – Jezusovi besedi v 2000 letih ni mogel nihče v ničemer dokazati kakršnekoli zmote). Predvsem pa nas opominjajo, da je sleherni pozitivni premik v evoluciji odrešenja možen le v notranji moči, pridobljeni v duhovni intimi z Bogom, ki je Svet(l)i navDih za Ž/življenje. Ljudje lahko dajemo (iz sebe) le, kar sprejemamo (vase) – če je v nas Sveto, bomo sveti(lniki) v času in prostoru svojega zemeljskega bivanja. K temu smo poklicani! Ko bomo prestopili prag večnosti, bomo spoznali, da je bilo prav to naše osnovno – temeljno poslanstvo. Odprimo se Gospodu in mrakobno omrtvelost bo (v/po nas) budil v velikonočno življenje!

GRŽAN, Karel. (Na začetku). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 4, str. 3.