Julijanje

Julij je ‘carski’ mesec.
Pa ne zato, ker ga je tako poimenoval Julij Cezar, saj bi potem moral julij biti ‘cesarski’ mesec, pač pa zato, ker je po SSKJ-ju (Slovarju slovenskega knjižnega jezika) ‘car’ nekdo, ki “zaradi zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje”. In julij brez dvoma od vseh mesecev v letu vzbuja največ občudovanja. In je zanimiv. In nadvse prijeten.
In imam za ‘nejevernike’ pripravljeno čisto preprosto razlago.
Najlepši dan v tednu je … sobota, seveda! Minil je petek in z njim delovni teden. Prosti smo! Pa ne samo to! Pred nami je še nedelja, ki nam prinaša prav to, kar skriva v imenu: nedelo! In nedelja se ne more primerjati s soboto, pa naj bo še tako sončna in zabavna, in naj je stokrat “Gospodov dan” … Kajti nedelji nad glavo nepreklicno visi ponedeljek; ali pa ji celo diha za vrat, kar je še slabše … in tudi nekoliko neprimerno, če se mene vpraša!
Sobota je kraljica! Cárica!
In prav tak kralj in car je med meseci julij!
Kajti minil je junij, za katerega smo vsi komaj čakali, da mine … poletje nas pozdravi s prvim valom sonca in vročine … Pa ne samo to! Pred nami je še avgust, ki bo še bolj sončen in še bolj vroč … pa tudi, če ne bo, nas še vedno – če drugače ne, vsaj koledarsko – loči od šoloobveznega jesenskega deževnega septembra! Julija mi tako nad glavo ne visi nič drugega kot toplo sonce! In če mi kaj piha za vrat, sta to lahko le veter ali žena … in sem pihljanja vesel. V obeh primerih. Ker sem julija vesel – kar tako! Carsko!
In če vas še nisem prepričal, da je mesec julij pravi božji dar, namenjen, da se človek odklopi, odpočije in oddahne, naj vam predstavim svoj ‘kronski dokaz’!
Ste opazili, da je julij od vseh mesecev v letu edini, ki ne premore nobenega praznika? Ne državnega ne cerkvenega! Da torej ne premore niti ‘svetka’! Da je torej julij edini mesec, ko ni važno ali je petek ali svetek … ker ni ne petka ne svetka, ampak je ves mesec ena sama sobota! (Sobota, ki je namenjena oddihu in počitku. Ki je “Gospodov dan” prav toliko, kot vsak drug dan. In lahko v soboto tudi delam in garam … če tako želim. Ampak je sobota ‘moj’ dan in se v soboto sam odločam, kaj bom počel!) Dejstvo je sicer, da se julija dnevi začnejo že krajšati … a če se prej znoči, to le pomeni, da je še več časa namenjenega počitku! Julij je tako prav zares ‘praznični’ mesec, saj na urniku vseh dni vlada ‘praznina’ … ki si jo zapolnim sam ali pa jo pustim prazno!
Julij je carski!
Res je, da so julija na sporedu nove maše. A glede na njihovo nepredvidljivo in usihajoče število, novih maš ne moremo uvrstiti ne med svetke ne med praznike, temveč že bolj v rubriko: čudeži!
In se čudim vsako leto, da se sploh še kdo odloči, da bi postal duhovnik!
In se čudim vsako leto, kdo vse se odloči, da bi postal duhovnik!
In se čudim vsako leto, kaj vse posvetijo v duhovnika!
In se čudim vsako leto … skozi vse leto … duhovnikom!
A če se prav spomnim, me vedno znova popravljajo, da ‘čudež’ ni prava beseda … da ni pravilna … da je bolje govoriti o ‘znamenjih’ …
No, prav.
Saj je svojevrstno znamenje, da se sploh še kdo odloči, da bi postal duhovnik.
Saj je svojevrstno znamenje, kdo vse se odloči, da bi postal duhovnik.
Saj je svojevrstno znamenje, kaj vse posvetijo v duhovnika.
Saj so duhovniki svojevrstno znamenje. Vsi duhovniki!
In da me ne bo spet kdo postrani gledal, da ‘šimfam’ duhovnike … Jih ne! Duhovniki so kot vreme. Brez vremena ne gre! In vreme imamo, kakršnega smo si izmolili in izprosili. Vreme imamo, kakršnega nam ljubi Bog pošilja. In vreme je vedno pravo: ko sije sonce in ko pada dež. (Je pa res, da molimo tudi: Treska in hudega vremena – reši nas, o Gospod!)
In običajno je julija vreme krasno. Carsko!
PPP
Julijanje – počivanje ali garanje, za kar se pač odločim. Uživanje.
Julijanje 2 (napredno) – usklajevanje moje svobodne volje z Božjo!
Julijati – oddahniti si. Počivati ali garati. Uživati.
Julijati 2 (napredno) – moliti za duhovnike in lepo vreme.v

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 7, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)