Pismo samemu sebi

Ljubi Gregor!
Tikal te bom! In tega nikar ne jemlji kot izraz nespoštovanja, saj se, kakorkoli že obrneš in obračaš, vendarle poznava že vse življenje. Priznam pa, da bi bilo vikanje bolj na mestu. Sploh, če pomislim, kolikokrat sva bila v tem času sprta in kako redko sva izmenjala nekaj besed ali pa si pogledala v oči (brez pomoči ogledala, seveda)!
Prišlo je poletje in z njim zaslužene počitnice. Možinja prav ta trenutek pakira kovčke, jaz pa sedim pred računalnikom in se pogovarjam s tabo. Oziroma s sabo.
Leto, ki ga puščaš za sabo, je pustilo svoje posledice. Daleč od tega, da bi bilo brez blagoslovov. Kar se tiče tvojega osebnega in družinskega življenja, prej lahko govoriva o celi kopici nezasluženih milosti. A vendar nisem mogel kaj, da ne bi opazil grenkega nasmeha, ki je preletel tvoj obraz, ko si pred nekaj trenutki zaprl ‘službeni’ koledarček po opravljeni letni bilanci. In verjemi mi, da vem, zakaj in da te razumem. Če kdo, te bom jaz! Razumel, namreč. Saj na nerazumevanje naletiš tako rekoč na vsakem koraku, oziroma vsaki besedi, ki jo izrečeš ali zapišeš. Praviš, da se trudiš za Božje kraljestvo, Kraljestvo Resnice, ki ni od tega sveta? Prav. In prav nobenega razloga nimam, da ti ne bi verjel. A oprosti, če se mi zdi tvoje razočaranje, ko ti svetni varuhi tega istega Kraljestva zapirajo vrata pred nosom in ti skrivajo ključ, smešno in otročje! Si mar večji kot Kristus? Seveda ne! In če še njemu ni uspelo prepričati in spreobrniti farizejev, čemu pričakuješ, da bi to lahko uspelo tebi?! In On zanje ni našel lepih besed, kar preberi si še enkrat 23. poglavje v Matejevem evangeliju, niti ni besed izbiral, čeprav je z njimi, s farizeji torej, večkrat sedel za mizo pri kakem obedu. Podobno kot ti z njimi posedaš na kakem sestanku. In tako kot Kristusove besede niso naredile vtisa na nekdanje farizeje, tudi sodobni in posodobljeni farizeji ne vejo, kaj bi počeli s tvojimi besedami. A stop! Bolje, da se ustaviva, preden ti kak golob poštar prinese ukor vznemirjenih pobožnih duš zaradi primerjanja s Kristusom! A s kom, če ne z Njim, pa naj se, za božjo voljo, primerjam!
Poletje je, vroče, ti pa že tako ali tako bolj razgrete glave, tako da … Vrzi v kovček kopalke, brisačo in Sveto pismo, čeprav ti ga nekateri odsvetujejo brati, in odpotuj! Čeprav kam daleč ne boš šel, toliko te že poznam in morda poznam tudi razlog tvojega ‘zapečkarstva’. So ljudje, ki prepotujejo svet po dolgem in počez, se potapljajo v morske globine, osvajajo ledene višine… vse v želji, da “bi se našli”, da bi našli “od trnja do zvezd”! A za nekoga, ki je bil najden (Lk 15, 32) je ta pot ponavadi zelo kratka, saj ve, da je pot do zvezd le delček krožne poti do sebe, ali, kot je zapisal sveti Pavel: »Vse delajte brez godrnjanja in preračunljivosti, da boste neoporečni in nepokvarjeni, brezgrajni Božji otroci sredi sprijenega in pokvarjenega rodu, med katerim žarite na svetu kakor zvezde« (Flp 2, 14-15). Če torej poznaš ‘bližnjico’, res ni potrebe, da se potikaš križem kražem in se izgubljaš po brezpotjih!
Si že zaprl kovček? Krasno! Zdaj pa samo še ugasni telefon, izklopi računalnik in premakni v ‘prosti tek’! Poletje je! Če lahko premnogi gospodje svoje poslanstvo opravljajo ‘v leru’, si lahko tudi ti privoščiš kak mesec oddiha. Pogrešali te ne bodo! Vsaj ti gospodje ne. Pogrešali pa so te preko leta tvoji otroci, ko si opravljal poslanstvo … namesto koga že??!
Otroci so že v avtu. Možinja zaklepa vrata. Samo še tebe čakajo. Pojdi že! Pojdi, Gregor! Ne skrbi: božje kraljestvo ne bo propadlo, če si boš ti malo oddahnil. Ne obnašaj se, kot da moraš ti rešiti svet. To je Kristusova naloga! In opravil jo je izvrstno. Ti pa nikar ne misli, da si kaj posebnega, če kdaj pa kdaj vskočiš namesto Simona iz Cirene. Nisi ne prvi ne zadnji! In tudi edini ne, hvala Bogu!
Uživaj!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2011, leto 47, št. 8, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)