Mati

Ko pomislim na Marijo, pomislim (skoraj) vedno na Kano Galilejsko, na svatbo, kjer je Mati »prisilila« svojega Sina k prvemu čudežu. Trideset let je Božji Sin živel v zakotju, trideset let je Odrešenik sveta živel življenje slehernika, trideset let je Kralj vesoljstva živel nepoznan in nespoznan in pričakovati je bilo, da bo stopil na pot oznanjevanja vesele novice v vsej polnosti božjega sijaja, da se bo razodel kot Večni in Močni, v glavnem mestu, v templju… A vsa pričakovanja je podrla materina prošnja, ki ne pozna ugovarjanja (kako znano zveni to, kaj?!) in Moč se je prvič razodela v zakotni vasici, še bolj zakotni od te, v kateri je živel do sedaj…
Pa ko bi vsaj prosila kaj Bogu primernega in pomembnega, nekaj, kar bi se dotikalo večnosti in prerokb, nekaj, kar bi spremenilo svet… Šlo pa je za milo rečeno »gospodinjsko« prošnjo: »Vina nimajo!«. (Kar vidim kako teologi vseh generacij in časov zmajujejo z glavami in v neodobravanju zavijajo z očmi.) In Božji Sin je prvič razodel svojo božjo naravo s tem, da je spremenil vodo v vino.
A prav zaradi te Marijine prošnje in naročila: »Karkoli vam poreče, storite!«, lahko z Njeno pomočjo in z zaupanjem prinašamo pred božje noge ne le zapletene duhovne probleme, ampak tudi in predvsem svoje vsakdanje težave, svoje »gospodinjstvo«!
In nenazadnje je spreminjanje vode v vino naša osnovna krščanska naloga!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2009, leto 45, št. 5, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)