Družina naj gre na dopust sama

kristovic kolumna 2021Na šolah za starše v mesecu maju in juniju, ko se približuje konec šolskega leta, skoraj vedno spregovorimo tudi o pomenu dopusta in kako ga čim bolj kakovostno preživeti. Moje osnovno izhodišče gre v smeri, da naj gre družina na dopust sama. Torej brez prijateljev in njihovih otrok, bratov in bratrancev z družinami ipd. Starši velikokrat rečejo, da je vzrok za to, da gredo na dopust z družbo, v tem, da otrokom ne bo dolgčas. Ali je otrokom na morju sploh lahko dolgčas, je drugo vprašanje.
Živimo v času hitrega tempa, velikih zahtev – v službi, družbi in tudi doma, časa vedno primanjkuje, ljudje smo videti, kot da vedno nekam hitimo, begamo sem ter tja. Težko prenašamo mir in tišino. Ves čas potrebujemo zunanje impulze, kot so nenehno vklopljena televizija, radio v avtu, slušalke v ušesih, tablice, telefoni … Zdi se, da sodobni človek ne vzdrži biti sam s sabo.

    Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo … je čas večnost. (Henry Van Dyke)
To osebnostno stanje se sčasoma prenese tudi na celotno družino. Vikendi pogosto minevajo v duhu obiskov – enkrat kosilo pri eni tašči, drugo nedeljo pri drugi, nakupovanje in kofetkanje v trgovskih centrih itn. Dogaja se zanimiv paradoks: starši se pogosto pritožujejo, kako nimajo časa za otroke in tudi za partnerja, po drugi strani pa se ugotavlja, da vsakodnevno več ur porabimo za sedenje pred TV-ekrani, ‘screen time’ na pametnih telefonih pa kaže vsakodnevno večurno prikovanost na zaslone.
Dogaja se tako imenovana “nedeljska nevroza”. Med tednom je ves čas dogajanje in smo nenehno v neki funkciji, delovni vnemi in raznoraznem aktivizmu – ves čas se nekaj dogaja. Ko pride vikend ali prazniki, pa sodobni človek velikokrat ne ve, kako bi zapolnil ta prostor in čas. Takrat vedno pride na plano vsebina našega življenja, vprašanje smisla življenja in realnost naših odnosov. Zato ne čudi, da je največ osebnih stisk ravno takrat. Pari se čudijo in drug drugega obtožujejo, češ da mu je partner/ica uničil/a dopust že prvi dan, oziroma se prepiri vnamejo že na poti na dopust. Prepirata se po eni strani zato, ker sta končno skupaj, po drugi strani pa zato, ker premalo časa preživljata skupaj. Ker velikokrat živita skupaj, vendar drug mimo drugega.
V zadnjih letih se opaža porast ločitev v obdobju, ko se otroci odselijo oziroma gredo od doma študirat. Prej je bil otrok njuna glavna okupacija, sedaj pa sta se kar naenkrat znašla ‘sama’. Sama, drug z drugim. In počasi ugotavljata, da sta si pravzaprav tujca. Da sta v letih ukvarjanja s kariero, s stanovanjem ali hišo, z osebnimi hobiji in televizijo ter predvsem z otroki, ki so postali epicenter vsega njunega življenja in prizadevanja, pozabila drug na drugega in se odtujila. Postala sva si tujca pod isto streho, mnogi pari ubesedijo težko odnosno stanje, v katerem so se znašli.
Človek na svoji poti skozi življenje in odnose dokaj hitro ugotovi, da je najdražja in najvrednejša valuta v življenju samo ena – ČAS. In pred posameznikom se vedno znova dviga temeljno življenjsko vprašanje: kako in za kaj bom porabil ta čas, ki mi je dan? Temeljna in najpomembnejša odločitev v življenju je prav to – odločitev o vsebini, ki jo bomo dali ‘svojemu’ času.
V tej luči je v sodobnem času izredno pomemben premislek in odločitev, kako in na kakšen način bomo porabljali čas med vikendi, prazniki in obdobjem počitnic ter dopusta. Glede na to, da je stresa veliko več, kot ga je bilo pred nekaj desetletji, in je življenjski tempo bistveno hitrejši (zdi se, da je časa vedno manj), je še posebej pomembno načrtovati in strukturirano razdeliti čas, kako bo družina preživela tiste dragocene trenutke, ko je lahko skupaj. Še posebej je to pomembno za partnerski odnos. Temelj vzgoje, otrokovega celovitega razvoja in družinskega vzdušja je namreč prav urejen in ljubeč partnerski odnos. Za takšen odnos pa je potreben čas in povezanost. Prav zaradi tega je čas dopusta poseben čas, čas priložnosti, čas, ki je še zlasti namenjen družini in partnerju/ici. Zato ga velja čim bolje izkoristiti. Če smo na dopustu z družbo, je seveda fajn in luštno, vendar vsi vemo, da je odnos in celotno odnosno vzdušje drugačno, če sta zakonca sama oziroma če je družina sama. Da imata čas drug za drugega, priložnost, da se ponovno povežeta, da se pogledata in se začutita v svoji globini. Da ponovno izostrita življenjski kompas za tisto, kar je v življenju najpomembnejše.

S. Kristovič. (kolumna). v: Ognjišče 7 (2022), 13.

Zajemi vsak dan

Ljudje, ki ne morejo odtrgati svojega pogleda od tostranskega življenja, njegovih skrbi in težav, seveda tudi ne morejo svojih misli prav naravnati k Bogu.

(Andrej Gosar)
Nedelja, 24. November 2024
Na vrh