Listna in evangeljska stran

V mojih mladih letih je bila maša v latinščini, mašnik pa je bil obrnjen k oltarju in je vernikom v cerkvi kazal hrbet. Na začetku maše je bila debela mašna knjiga na desni strani oltarja, po berilu pa jo je strežnik prenesel (skupaj s pultom) na desno stran. Ali je imelo to kakšen simboličen pomen? (Nace)
To ‘prenašanje’ mašne knjige so ‘narekovale’ tako imenovane kanonske table na oltarju, na katerih so bile natisnjene mašne molitve: na srednji so bile glavne (Slava, Vera, posvetilne besede), na levi ‘zadnji’ evangelij (začetek Janezovega evangelija), na desni pa darovanjske molitve. Ta stran se je imenovala listna, ker so bila tam prebrana mašna berila pogosto iz apostolskih pisem ali (po starem) listov, leva pa evangeljska, ker se je tam bral evangeljski odlomek tistega dne in še zadnji evangelij po blagoslovu na koncu maše. Polglasno branje je bilo v latinščini. Po prebranem latinskem besedilu je mašnik ob nedeljah in praznikih redno prebral evangelij še v slovenščini in sicer na prižnici pred pridigo. (sč)

 Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 2, str. 46