Kruhki za duše v vicah

Iz svoje mladosti se spominjam, da smo otroci revnih družin pred praznikom Vseh svetih hodili od (kmečke) hiše do hiše in ‘nabirali vahče’. To so bili hlebčki kruha ki so jih gospodinje spekle prav v ta namen. Ko so nam jih dajale, smo rekli: »Bog lonaj, Bog se usmili duš v vicah!« Ali je bil ta običaj znan tudi drugod pri nas, ne samo na Notranjskem? (Jurij)

Naš priznani narodopisec Niko Kuret o tem ‘dobrodelnem’ običaju piše v svoji knjigi Praznično leto Slovencev. Tam zvemo, da je bil razširjen ne le po vseh slovenskih pokrajinah, ampak tudi ponekod drugod v srednji Evropi. Hlebčki, ki so bili iz različne moke (koruzne, ječmenove, ržene, pšenične), so po raznih pokrajinah imeli različna imena: najpogosteje so jim pravili prešice in vahči (praznik Vseh svetih se je imenoval vahti), na Štajerskem krapci. Z njimi obdarjeni revni otroci in odrasli siromaki so v zameno obljubili, da bodo molili za verne duše v vicah. Ponekod so prešice/vahče dobili tudi tisti, ki so med letom pomagali pri kmečkih opravilih. Poleg kruhkov so dajali tudi jabolka, hruške, krompir. Kmalu po drugi svetovni vojni je ta lepi običaj pri nas zamrl.

ČUK, Silvester. (Na kratko). Ognjišče, 2011, leto 47, št. 11, str. 48.