Vrvica rožnega venca

Oktober velja za mesec rožnega venca. To priljubljeno molitev je pri svojih prikazovanjih v Lurdu in Fatimi priporočala Marija, ki je imela v rokah rožni venec in je molila skupaj z Bernardko in fatimskimi pastirčki. Torej je ‘potrdila’ to molitveno ‘orodje’. (Ludvik)
Rožni venec, kakršnega danes poznamo katoličani, je sestavljen iz štirih delov: veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih skrivnosti. Vsaka od njih ima 5 očenašev in 50 zdravamarij. Za štetje le-teh služijo jagode iz lesa, raznih rastlinskih zrn, stekla, biserov ali iz plastičnih snovi, nanizane na vrvici ali verižici. Temu ‘orodju’ pravimo rožni venec, po starem tudi molek, paternošter. Navadno ima rožni venec 4 debelejše jagode za očenaše in 50 drobnejših za zdravamarije. Tam, kjer se molek sklene, je ponavadi spet s svetinjico, od te pa je podaljšek z 2 debelejšima jagodama za uvodna očenaša in 3 drobnejše za napoved prošenj (molitvenih namenov). Na koncu je obešen križ. ki pove, da je v središču molivčeve pozornosti Kristus in njegovo odrešilno delo s sodelovanjem njegove in naše Matere Marije. Danes so v rabi tudi rožni venci-naprstniki z desetimi jagodami in križem ali svetinjico. Nekdaj so bili po naših domovih na vidnem mestu veliki družinski rožni venci z obrabljenimi lesenimi jagodami.

S. Čuk, Na kratko, v: Ognjišče 10 (2016), 49.