Odpuščanje nespovedanih grehov

Ko si v pripravi na spoved sprašujem vest, se ne morem spomniti vseh svojih grehov, zato se jih tudi ne spovem. Zanima me, ali so mi odpuščeni tudi tisti grehi, ki se jih nisem spovedala? (Sonja)
Kristus je svoji Cerkvi podaril sedem zakramentov, med katerimi sta zakrament pokore in bolniškega maziljenja - zakramenta ozdravljanja naše slabotne človeške narave. Zakrament pokore je zakrament sprave, odpuščanja, spreobrnjenja. Najpomembnejše dejanje spovedanca je iskreno obžalovanje grehov in volja po spreobrnjenju. Če je v našem srcu to dvoje, so nam pri spovedi odpuščeni tudi tisti mali grehi, ki jih v svoji izpovedi nismo našteli. Katekizem katoliške Cerkve nas poučuje: »Spovedati se je treba vseh še ne spovedanih velikih grehov, katerih se človek spomni po skrbnem spraševanju vesti. Spoved velikih grehov je edina redna pot , da dosežemo odpuščanje.« Na vprašanje, kdaj smo se dolžni spovedati velikih grehov, Katekizem odgovarja: »Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati svojih velikih grehov vsaj enkrat v letu, in prav gotovo pred prejemom svetega obhajila.« (sč)
Silvester Čuk, Ognjišče (2010) 11, str. 47