Pomagaj mi, prosim!

Kako stopiti k človeku v težavah? Pristopim k sočloveku ali pa sem morda gluh za njegovo stisko?

Močan val je vrgel ribo iz morja. Na vse načine se je trudila, da bi se vrnila v vodo, a vse zaman. V obupu je začela klicati: »Na pomoč! Na pomoč! Dušim se, prosim vas, vrzite me nazaj v morje.« Tedaj je prišel mimo bogat človek. Slišal je klic ribe, a je samo rekel: »Kako rad bi ti pomagal, če bi imel čas, a se mi zelo mudi. V banko grem in sem že precej pozen. Žal mi je, a ne morem!
Oprosti mi!«
Riba je spet začela klicati na pomoč:
»Prosim! Prosim vas, poglejte, umiram. Pomagajte mi! Vrzite me spet v morje.«
Mimo je prišel turist. Poln usmiljenja je pogledal na ribo in sam pri sebi dejal: »Tako rad bi ti pomagal, a ne vem, kako. Ko bi le imel pri roki kakšno stvar, da bi ti pomagal v vodo.«
Riba pa je prosila:
»Pa vzemi kaj, vejo, šibo, karkoli, samo pomagaj mi.«
Turist se ji je približal:
»Čakaj, da vidim. Da, lahko te porinem v morje, pa tudi če te ne, se boš že znašla in se rešila. Saj veš, kdor hoče, ta zmore.« S temi besedami se je poslovil od nje.
In mimo je prišla gospa. Riba jo je prosila:
»Gospa, zelo trpim. Umiram. Pomagajte! Hitro me vrzite nazaj v morje!«
A gospa ji je odgovorila:
»Povej mi, kaj se je zgodilo. Da bi ti lahko pomagala, moram vedeti, kaj se je natančno zgodilo. Vse, prav vse mi povej.«
Riba ji je povedala zgodovino svoje družine in svojega življenja. Potem je gospa odgovorila:
»Poslušaj, preden te dam v morje, bi si rada prišla na jasno še o eni stvari: Ali si ti sama kriva, da si se znašla v težavah? Da bi potem, ko se vrneš v morje, te napake ne ponovila.«
Kmalu zatem je riba poginila. Gospa pa je odšla proč.
Mimo je prišel stari mož in rekel:
»Morje je zares kruto. Ali bi kdo sploh lahko pomagal ribi? Kaj hočemo, tako je življenje! Nihče ni kriv.« In na plaži je zavladala tišina. Kmalu pa je morje vzvalovilo in val je ribo potegnil nazaj v morje.
Ko je prišel spet mimo turist in videl ribo v morju, je zmagoslavno dejal:
»Seveda, saj sem vedel! Če si kdo želi pomagati, potem bo vse storil, da si bo pomagal. Imel sem prav. Saj vidite, da je riba spet v morju.«

Vprašanja za pogovor

1. Kakšen naslov bi ti dal tej zgodbi? Poišči še nekaj drugih naslovov za zgodbo. Utemelji, zakaj bi jo tako naslovil.

2. Ali se v tej zgodbi zrcali tudi naše vsakdanje življenje? Če se, razloži v čem?

3. Kakšne značaje predstavljajo različni ljudje v zgodbi? Katerim si ti podoben? V čem?

4. Ali se lahko našteješ, kako se v našem okolju kaže brezbrižnost, premajhno zanimanje ali pomanjkanje pripravljenosti za sodelovanje v šolah, dijaških in študentskih domovih, družinah, župnijah, mladinskih skupinah ter drugih skupnostih, delovnih mestih, soseskah, državah in sploh v svetu?

5. Katere najpogostejše razloge, izgovore in pretveze navajamo ljudje, da nam ne bi bilo treba pomagati drugim? Naštej jih čimveč! Kaj bi ti odgovoril nanje?

6. Kako bi lahko opozoril druge, da bi bili bolj dovzetni za krivice, stiske in preganjanja ter izkoriščanje, ki smo jim priče?

7. Ko je učitelj postave vprašal Jezusa: »Kdo je moj bližnji?«:, mu je Jezus odgovoril tako, da je povedal zgodbo (priliko) o usmiljenem Samarijanu ter mu na koncu pripovedi rekel, naj odgovori na vprašanje: »Kateri od teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« (Lk 10, 36), Kaj bi se spremenilo, če bi se mi pokazali »bližnji« ljudem, ki so v težavah?

Lahko govorimo, razpravljamo in pripravljamo študije kako pomagati, ali pa pristopimo k človeku v stiski. Resnična mod-rost je odkriti potrebe sočloveka in mu v pravem trenutku priskočiti na pomoč.

POMAGAJ Ml, PROSIM
Kako pomagati človeku v stiski
Pri nekem mladem fantu, ki je naredil samomor, so našli tole pretresljivo izpoved:

Hotel sem materino mleko,
dobil sem steklenico.
Hotel sem starše, dobil sem igrače.
Hotel sem govoriti, dobil sem knjigo.
Hotel sem se učiti, dobil sem spričevalo.
Hotel sem misliti, dobil sem informacijo.
Hotel sem pregled, dobil sem vpogled.
Hotel sem svobodo, dobil sem nujnost.
Hotel sem ljubezen, dobil sem spolno vzgojo.
Hotel sem poklic, dobil sem delo.
Hotel sem srečo, dobil sem denar.
Hotel sem smisel, dobil sem kariero.
Hotel sem upanje, dobil sem strah.
Hotel sem spreminjati, zel sem pomilovanje.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 3 (2001), 36-37.
knjiga: Zgodbe za pogovor. (zbral Božo Rustja). Ognjišče. 2005. (Zgodbe za dušo 4), str. 36-37.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.