Gabrijelova naloga

Nadangel Gabrijel ni več živel v mehkem perju. Gospod nebes in zemlje mu je zaupal zelo odgovorno in zaupno nalogo. Ta je bila najpomembnejša naloga, kar jih je bilo od stvarjenja sveta: najti mesto za Odrešenika, Božjega Sina, za Boga samega, ki bo postal človek in živel na zemlji.
Šlo je za občutljivo nalogo, toda Gabrijel ni bil zaskrbljen, vse žene na zemlji (in bilo jih je veliko) bi bile počaščene, da bi postale matere Odrešeniku. Torej bo vse rešil s kratkim letom v kakšni uri.
Gabrijel je počasi pristal na zemlji. Najprej si je ogledal okolico in se ustavil pri čudoviti vili, ki jo je obdajal velik park. Ob fontani se je lepa in elegantna gospa pomenkovala s skupino prijaznih in nasmejanih prijateljev.
“Prava mama in pravi kraj za Božjega Sina,” je pomislil Gabrijel.
Stopil je do gospe in jo naravnost vprašal:
»Bi želela postati mati Odrešeniku?«
Gospa ga je začudeno pogledala: »Se šališ? Odpravljamo se na križarjenje po svetu. Predstavljaj si, da začnem misliti na otroka ...«
Gabrijel se je spet odpravil na pot in med potjo si je mrmral: »Morda bi bilo bolje poiskati manj bogato in bolj praktično mamo ...« Prispel je do velikega središča poslovnih prostorov, v eni od pisarn je opazil ženo. Bila je praktična in učinkovita. V rokah je držala debel fascikel.
»To bi bila odlična mati ...« je pomislil Gabrijel, ko je prišel v njeno pisarno in ji naravnost predlagal, da bi postala mati.
Toda odgovor je razmršil vse perje na nadangelovih perutih: »Otrok? Sedaj? Si normalen? Si pomislil, koliko dela sem vložila, da tako visoko kotiramo na borzi? Bližamo se vrhu! Razumeš? Sedaj se ne morem ustaviti. Zaradi enega otroka!«
»Ampak Odrešenik ...« je odgovoril Gabrijel.
»Kaj potem?« je odrezavo odvrnila žena.
Gabrijel je spet poletel, toda njegov optimizem je splahnel. »Morda moram iskati tako ženo, ki že ima otroke ... To bo lažje,« si je mislil že malo zaskrbljen.
Letel je po dolgem in počez, dokler ni našel neke žene, ki je stalno tekala naokrog, toda bila je srečna s tremi živahnimi otroki.
»Mama, Aleš je izgubil mojo žogo!«
»Mama, Luka je raztrgal mojo knjigo pravljic!« »Mama, lačen sem, žejen sem, utrujen sem in ne vem, kaj naj naredim!«
Angel Gabrijel je moral vpiti, da bi gospe povedal svoj predlog. Žena je zavila z očmi, potem pa rekla: »Še en otrok? Le kako? Že trije me bodo živo pokopali! Komaj čakam, da zrastejo!«
Gabrijel je sedaj odšel peš in povešenih kril. Znašel se je v težavah. Toda ni se smel predati. Njegova naloga je bila najvažnejša v zgodovini. »Najti moram kakšno mlajšo, pogumnejšo ženo z velikim srcem, res velikim. Ogromnim. Toda kje jo bom našel in kako?«
Spet je poletel. Letel in letel je, po dolgem in počez, na sever in jug. Mesece in leta. Nekega dne je v majhnem mestu, ležečem na enem od galilejskih gričev, našel zelo mlado ženo, morda je imela 15 let. Medtem ko je delala, je prepevala in molila. Uboga, a svobodna in srečna.
»To je ta!« si je dejal Gabrijel. Pognal se je in angelsko srce mu je utripalo od vznemirjenosti.

Devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.
Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. (Lk 1,27-38)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 12 (2018), 13.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..