Božja previdnost

povejmo z zgodbo 07 2015bHitela sem po veleblagovnici in nepričakovano obstala ob polici z vezalkami. Ne da bi pomislila, sem vzela par vezalk za moške čevlje ter jih položila v nakupovalni voziček. Ko sem jih plačala, sem jih spravila v torbico.

Nato sem šla v rehabilitacijski center, da kot vsak dan obiščem Donalda, ki je po nesrečnem padcu z lestve imel hrome noge.

Tistega dne sem našla Donalda še posebej brez prave volje.

»Breda,« me je poklical po fizioterapiji. »Po vsem, kar se mi je zgodilo, bi srčno rad bil veder, a včasih imam občutek, da se Bog sploh ne zmeni zame. Kaj se dogaja z menoj?«

»Pa saj dobro veš, da skrbi zate,« sem odvrnila, a mu nisem znala pravilno odgovoriti. Nekaj časa sva molče sedela.

»Mimogrede še nekaj,« je dejal Donald, ko sem se poslavljala, »gre za malenkost, a sestra mi je zjutraj strgala vezalko na čevljih. Mi lahko prineseš nove?«

Vezalke! Segla sem v torbico in vzela iz nje rjav par, ki sem ga bila kupila kar tako v veleblagovnici. Sklonila sem se in mu zavezala čevlje z novo vezalko. Nato sem mu dejala: »Donald, če je Bog poskrbel, da imaš nove vezalke, sem prepričana, da še bolj skrbi zate glede veliko potrebnejših reči.«

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 7, str. 27.

Zajemi vsak dan

Križ je neločljiv od človeka, kakor je neločljiva od njega njegova senca. Križ si nalagaš najprej sam, nalagajo ti ga bližnji, družba, politika, finance.

(Alojz Rebula)
Nedelja, 17. Februar 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh