Ničevost bogastva

Znani grški zakonodajalec Solon je šel nekoč na počitnice v mesto Lidijo. Njegovi prebivalci so se bahali, da imajo najbogatejšega kralja na svetu, Kreza.
Modri Solon se ni veliko zmenil za bogastvo, a je vseeno sklenil, da obišče tega kralja. Mislil je, da bo srečal zadovoljnega in srečnega človeka, toda komaj je prišel do kralja, mu je ta začel razkazovati svoje bogastvo. »Kaj porečeš na vse to?« ga je ponosno vprašal. Solon je molčal, zato je kralj nadaljeval: »Kdo, misliš, je najsrečnejši človek na svetu?«
Modrec je za trenutek pomislil, potem pa izrekel imeni dveh neznanih Grkov, za katera vladar še nikoli ni slišal. Kralj se je ujezil, ker med srečneže ni prištel njega, zato je zahteval, naj mu to pojasni.
Solon je dejal: »Prijatelj, noben človek, čigar srce je navezano na bogastvo tega sveta, ne more biti res srečen. Bogastvo mine in njegovi lastniki tako postanejo vdovci. Vdovci pa žalujejo. Ko pa človek premine, ne more odnesti s seboj nič od svojega bogastva.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 7 (2016), 36.
knjiga: Zgodbe za skladen zakon in družino, (Zgodbe za dušo 12), Ognjišče, Koper, 2021, 83.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.