Page 12 - Oče Damijan
P. 12

Otroci so od veselja kričali. Samo prav majhni so
              kričali od strahu. Toda strah jih je na lepem srebrnem
              vrtiljaku kmalu minil.
                Jožef de Veuster je tudi smeje se prisostvoval. Zdajci
              je  prišel  do  čudno  pobarvane,  skrivnostne  stojnice,
              v kateri je stal mož s turbanom na glavi in v dolgem
              črnem plašču. V roki je imel čarodejno paličico, delal
              zelo pomenljiv obraz in klical:
                »Messiers, dames! Vous voyes le plus célèbre illusi-
              oniste équilibriste et le plus fameux prestidigitateur
              du siècle. Vous allez voir ...
                Gospodje, dame! Pred vami je najslovitejši akro-
              bat  in  najslavnejši  rokohitrec  našega  časa.  Videli
              boste ...«
                Dalje pa čarodej ni prišel, kajti že je zaklicalo nekaj
              krepkih glasov:
                »Govori flamsko, dečko! Mi ne razumemo tvojega
              gaganja!«
                Čarodej se je namrdnil in rekel:
                »On ne parle flamand qu'aux boeufs et cochons!«
                »Kaj je rekel možakar?« so vprašali flamski fantje.
                »Flamsko se govori samo z voli in svinjami,« je brž
              nekdo pristavil.
                Hej, kako so zmetali flamski fantje jopiče raz sebe.
              V hipu so bili na odru. Jožef de Veuster seveda med
              prvimi. Zgrabil je čarodeja in ga stresel kakor stekle-
              nico.
                »Kaj, flamsko se govori samo z voli in svinjami?«
              je klical ves zaripel od jeze. »Pokazali ti bomo, kako
              flamski kmetje govorijo z valonskimi čarodeji, ki sra-
              motijo njihov materinski jezik!«
                Ubogi čarodej bi gotovo ne bil odnesel cele kože,
              ako ne bi spodaj zaklical nek glas:

                                      62
   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17