Page 12 - Zakajčki
P. 12
Kako se že začnejo pravljice? Poskusimo takole: Potrkala je s členkom po mizi: »Tale miza ni v
nekega sončnega jutra je Blaževa družina mirno gostilni. Sedimo za družinsko mizo, kjer ne streže
jedla zajtrk. Bila je nedelja, ko si vsak izbere svojo noben natakar.«
najljubšo jed. A ker so se včeraj pozno vrnili z Nežo je trkanje zbudilo iz zasanjanosti: »Mami!
izleta, so za mizo še vsi zehali. Tukaj si ti natakarica.«
Čez minuto se je pravljično vzdušje spreme- »Neža, dovolj je! Vzemi svoj kozarec in si natoči
nilo: Neža je zaklicala: »Jaz bi vodo!« V mislih je vodo,« je z ostrim glasom posegel vmes ati. Vzrav-
potovala po tujih deželah, tako da še sama ni opa- nal se je in položil roke na mizo. Zavedel se je, da
zila, kako glasen je bil njen vzklik. tudi njegova drža ni vljudna. Na stolu je namreč
»Jaz pa hočem še masla na kruhu in zakaj ni sedel tako, da mu je roka bingljala po svoje.
medu na mizi?« je svoje zahteve na glas izražal »Tole res ni gostilna. Za družinsko mizo ne uka-
tudi Blaž. zu jemo drug drugemu, ampak poskrbimo zase
»Oooočem sok!« se je starejšima dvema pri- in za vse, ki sedijo ob nas. Mami ni natakarica,
družil še najmlajši Anton. je ena od gostij za družinsko mizo. Pripravila je
Mami je ravno držala v rokah sok, zato ga je zajtrk, zato smo ji hvaležni. Za družinsko mizo
nalila Antonu, kar pa je Blaža močno razburilo: smo vsi pozorni na drugega; če kdo kaj potrebuje,
34 »Jaz sem prvi rekel za kruh! Sploh nisi poštena!« mu podamo; kdor pripravi pribor, ne vzame vilic
Mami se je usedla na prazen stol za mizo, nato- le zase, ampak jih prinese vsem …«
čila si je kavo in si namazala svoj kos kruha.
Zakajcki.indd 34 24. 10. 2019 13:29:27