rubrike letnika 1965

- po vzoru italijanskega tednika Famiglia cristiana je na začetku ‘pismo tega meseca’ in odgovor nanj
- rubrika Živo bogoslužje (Fernand Lelotte)
- začne se povest (v nadaljevanjih):  Marcelino (Silva Sanchez)
- rubrika ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš - prevod iz Famiglie cristiane - zgled znanega znanstvenika (Pasteur, Pele) in pričevanje, kako potrebna je vera
- rubrika molitev (za mame in gospodinje)
- krajše misli - Iskre (Lelotte)
- na zadnjih straneh so oznanila župnij Koper in Postojna in napovednik nekaterih župnijskih dogodkov za mesec, ki prihaja ...

utrip uredništva leta 1965

18. april 1965, velika noč: začne izhajati Farno Ognjišče (prva številka) kot glasilo župnij Koper in Postojna.  Naklada ciklostilno razmnoženega lista je 1.300 izvodov (800 Postojna in 500 Koper).
glavni urednik je duhovnik Franc Bole (Postojna), list razmnnožuje (s pomočjo mladih) in odgovarja za vsebino duhovnik Bojan Ravbar (Koper)
pri pisanju, risanju vinjet in oblikovanju naslovov je zraven tudi postojnski kaplan Silvester Čuk
listič ima 28 strani (13 x 20 cm), cena ni določena (prepuščena dobremu srcu bralcev), ponuja se na vhodih obeh župnijskih cerkva.
vsak urednik je napisal svoj uvodnik (na pot ... v koprsko ... postojnsko župnijo) - Farno ognjišče želi povezovati župnijo v eno družino ... urednika prosita, naj se ne pohujšujejo nad moderno obliko (hočejo iti v korak s časom) ... tudi Božji Učitelj je bil v tistem času moderen ... mi pa oznanjamo njegovo resnico, ki je vedno moderna

druga številka Farnega ognjišča izide 27. maja 1965:  ima že ustaljeno podobo, nekaj rubrik: pismo meseca, živo bogoslužje, iskre,  ...objavljena je prva nagradna križanka ...
iz vsebine: veliko o sveti birmi, pričevanje Aime Duvala, jezuita s kitaro, ... in popevka o dobrem Bogu; v športni rubriki - o najboljkšem nogometašu Peleju ...
obvestilo: prva številka je bila dobro sprejeta (vsa naklada je pošla, zahvala za finančno pomoč, vabilo k sodelovanju, posojanju lističa ... družinske vezi, ki nas spaja

tretja številka Farnega ognjišča je izšla julija 1965, imela je že v tiskarni natisnjeno naslovnico z znakom: stilizirani ogenj in križ, z risbami članke opremlja Silvester Čuk ...
iz vsebine: zanimiva je reportaža nekega poklica (Z nahrbtnikom v lemenat), ki jo je napisal Silvester; o mašniškem posvečenju ...

četrta številka Farnega ognjišča je počitniška, z vnaprej natisnjeno naslovnico in  ročno dopisanimi številkami
2. septembra 1965: Franc Bole odhaja iz Postojne za župnika v Bertoke pri Kopru. Farno ognjišče je sicer še ostalo glasilo župnije Postojna (in Koper), vendar so bili ti okviri vedno bolj pretesni.
iz vsebine: glavna tema so počitnice, tu je nagradni kviz (14 točk za žrebanje), spomin na arhitekta Jožeta Plečnika in o tem, kako kamni spregovorijo o Bogu ...

peta številka Farnega ognjišča nastaja na urednikovem novem delovnem mestu v Bertokih in v Kopru, v škofijskem domu, pri župniku očetu Bojanu
iz vsebine: v tej številki je prvič objavljena (prilepljena) fotografija (papeža Pavla VI.) ... v njej je veliko prevodov člankov in zapisov francoskega duhovnika F. Lelotta - v molitvi prosimo Mater tehnike - oblikuje se športna rubrika: o  športnikih, ki pričujejo s svojim življenjem: tokrat o češkem tekaču Zatopeku in fr. kolesarju Jeanu Brancartu
v Farnem ognjišču je tudi reportaža s treh romanj (na Sveto Goro, Višarje in Barbano (pet avtobusov iz Kopra), v Oglej in na Staro Goro pri Čedadu ... poročilo o »nekem taborjenju« in še in še spominov na počitnice
spodbuda reševalcem križank: rešujte jih, samo pridnost prinese srečo... (23 rešitev je prišlo za križanko iz 4. številke
obvestilo: pokvaril se je razmnoževalni stroj in bo prihodnja številka zamujala. »Nikar se ne bojte, ni pojenjala naša vnema!« sporočajo iz uredništva.

šesta številka Farnega ognjišča je izšla pred Miklavžem 1965: zamujala je pol meseca
iz vsebine: vsebina je še za november - mesec spomina na rajne in ob prazniku vseh svetih
aktualno pismo meseca o necerkvenem pogrebu samomorilcev; v rubriki Ti, ki iščeš ... pa spomin na Alberta Einsteina in njegovo priznavanje višjega bitja ...

dogodki leta 1965 o katerih piše Ognjišče

papež Pavel VI. govori v OZN - ves svet je prisluhnil besedam moža v belem

pripravlja Marko Čuk

IZ UREDNIŠTVA

Dragi bralci, dragi mladi prijatelji, vedno več vas je. Krog naših bralcev in prijateljev se vedno bolj širi. Nismo pričakovali tako velikega odziva in mnogi nam pišejo: »Saj bi se še marsikdo naročil na vaš list, če bi ga poznal. Imate slabo organizirano propagandno službo...« »Slučajno mi je prišel v roke vaš list, rad bi ga redno prejemal ...« »Šele sedaj sem zvedel za vaš list...« Mnogi duhovniki nam pišejo: »Zanimanje za Ognjišče se veča iz dneva v dan. Pošljite nam še...« To vaše navdušenje nas veseli, saj je dokaz, da se ne trudimo zaman. Da smo glede propagande na prazgodovinski stopnji, se sami dobro zavedamo, ker doslej na to niti mislili nismo. Edina naša propaganda ste vi, dragi bralci. Zato vam moramo nekatere stvari pojasniti. V naši upravi so sami prostovoljci, brez honorarja in z zelo obremenjenim delovnim časom, ker ima vsakdo izmed nas svoje poklicno delo. Zelo nam boste olajšali trud, če se na list naročite skupinsko, najbolje kar pri svojem župniku. Prva in druga številka letošnjega letnika sta že pošli. Posameznikom, ki bi radi imeli cel letnik, bomo lahko ugodili, če nam kdo od bralcev odstopi prvo številko. Naš prvi poziv je imel le nekaj, pa ne veliko uspeha. Morda je tudi to dober znak.

Kot naši propagandisti imate pravico vedeti, kaj mislimo za v bodoče. Veliko razmišljamo o tem, kako bi list postal še bolj prikupen in moderen. Vseh uredniških skrivnosti vam pa le ne moremo izdati. Lahko vam še povemo, da smo ostali pri starem naslovu in prvotni zunanji opremi, ker smo imeli naslovne strani že prej tiskane v večji nakladi in bi bilo škoda vse to zavreči. Še ena številka bo izšla v tej zunanji opremi, potem pa smo z zalogo pri kraju. Upamo, da bo nova naslovna stran za vas prijetno presenečenje. Tudi vsebinsko bomo list dopolnili, da bo bolj] privlačen, in sicer z ... Toda vsega vam res ne smem povedati, ker sicer ne bo več presenečenje. »Glede naslova lahko poveste svoje mnenje in predlog.

Želimo, da nam veliko pišete. Sporočite nam svoje želje, opombe, predloge, kritike. To bo za nas dokaz, da oddajamo na vaši valovni dolžini, da nas slišite in da smo vam koristni, upamo, tudi potrebni. Naj bi tudi naš list pomagal, da bo pokoncilska doba za naš narod doba duhovnega preporoda.

VSEBINA OGNJIŠČA 04_1966

(BERNANOS, Georges.) Aleluja, aleluja. 4, 1. Molitev.

(JENKO, Janez.) Z živim Kristusom. 4,2-4. Koprski škof govori mladim o njihovem listu Farno Ognjišče.

(KONFUCIJ.) Veselje je povsod, samo poiskati ga moramo. 4, 4.

(BOLE, Franc.) Ali mora kristjan molčati? Maturantka iz Celja. 4, 5-7. Rubrika: Pismo tega meseca.

In imeli so praznik. Pavle božji huligan. 4, 8-9.

(ŠIMENC, Jože.) Entuziazem. 4, 9. Misleči kristjan, ki je umrl na velikonočni ponedeljek.

FERRARI, Andrej. Moja nalivka. 4, 10-11. Rubrika: Živo bogoslužje.

Alice, Kristus je vstal tudi zate! Nesrečna Alice. 4, 12. Pismo, ki ga je napisala 20. 3. 1966 sodobno slovensko dekle.

(ČUK, Silvester.) Popevka dneva. 4, 13-16. Pevka Katerina Caselli in njena pesem Nessuno mi può giudicare. Slovenski prevod. Rubrika: Popevka.

(ČUK, Silvester.) Pele je imel grenke dneve. 4, 17-19. Rubrika: Šport.

Kristus v fraku. 4, 20-21. - Pripetilo se je v sezoni 1963/64 na odru Bolšoj teatra v Moskvi sovjetskemu igralcu Rastovcevu.

KONCILJA, Rudi. Šesta postaja. 4, 21. Molitev.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 4, 22-25. Povest. Deseto nadaljevanje.

B(ole), F(ranc). Gigliola - res solidna. P. V. 4, 26-27. Rubrika: Izmenični tok.

(KOBAL, Vinko.) Ne verujem v pravo prijateljstvo. Oče Mirko. M. M. — Nova Gorica. 4, 27. Rubrika: Izmenični tok.

(KOBAL, Vinko.) Ali je to fantovsko? F. B. Kanal. Oče Mirko. 4, 27-28. Rubrika: Izmenični tok.

QUOIST, Michel. Gospod, pomagaj mi. 4, 28. Molitev.

Nagradna zlogovnica v liku. 4, 29.

(BOLE, Franc.) Iz uredništva. 4, 32.

PRELISTAJ APRILSKO ŠTEVILKO OGNJIŠČA 1966I

ŠKOF JANEZ JENKO MLADIM

MLADINA, ki ji je ta list namenjen, si želi izoblikovati sredi sveta, v katerem smo, trdno osebnost po katoliških načelih. Živeti hočete kot polnokrvni kristjani, s Cerkvijo graditi svojo osebno srečo, koristiti ljudem okoli sebe in vsej domovini. (...)

NADVSE važno je, kakšen svetovni nazor ima človek. Čisto drugače presoja svet praktičen katoličan kakor pa neveren človek, ki trdi, da je svet delo slučaja, s smrtjo pa da se vse konča.

NAM katoličanom je zadnji koncil prinesel veliko novih misli in pobud s svojimi številnimi odloki. Za razgledanost in odnos do sveta okrog nas je zlasti pomembna uredba o Cerkvi v sodobnem svetu. V njej vidimo in čutimo, s kakšno materinsko ljubeznijo Cerkev spremlja sodobnega človeka v njegovem teženju in iskanju, kako se veseli vsakega napredka v tehniki, znanosti, umetnosti, gospodarstvu in družbenih vprašanjih. Cerkev je prepričana, da nosi v sebi bogato preteklost, obenem pa zna korakati s svojim časom. (...)

PRED KRATKIM je bil v Ljubljani simpozij, čigar predmet je bil: morala v sedanji fazi našega družbenega razvoja. O problemu huliganstva se polnijo stolpci našega dnevnega časopisja. O vzgoji mladine in njenem vključevanju v dejavno življenje se mnogo razpravlja. Pozdraviti je treba vsako stremljenje, da bi se naša mladina skladno razvijala in rastla, saj je od nje odvisna bodočnost naroda. Pa je še toliko drugih vprašanj, ki zadevajo življenje in bodočnost naših ljudi.

KAJ MISLITE, ali bi mogla Cerkev, po koncilu pomlajena, kaj pomagati pri reševanju naših domačih družbenih in osebnih težav? Kdor Cerkev in njeno delovanje po svetu in pri nas vsaj malo pozna, ve, da je Cerkev izredno važen činitelj pri vsem, posebno pri vzgoji in oblikovanju mladine. Koncilska poslanica mladim pravi: »Le ona (Cerkev) vsebuje to, kar pomeni moč in čar mladosti. Poglejte jo in našli boste v njej Kristusov obraz, obraz resničnega junaka, ki je ponižen in moder, prerok resnice in ljubezni, tovariš in prijatelj mladine.«

DRAGI fantje in dekleta! Zgodovinski Kristus, ki je skoraj pred dva tisoč leti dovršil veliko delo odrešenja človeštva in odšel v nebesa, je ustanovil na zemlji svoje kraljestvo — Cerkev, v kateri je na skrivnosten način vedno navzoč in po njej nadaljuje svoje odrešilno delo. Držimo se ga, oklepajmo se ga z vso silo mladostnega navdušenja, da se ob njem in ob njegovi Cerkvi usposobimo za življenje ter potem izpolnimo naloge, ki jih je Bog pred nas postavil. (...)

DRAGA MLADINA, obnovite v teh milostnih dneh svojo življenjsko povezanost s Kristusom! Veliki četrtek je spominski dan zadnje večerje, ustanovni dan svete maše, svetega obhajila in mašniškega posvečenja. Veliki petek je spominski dan daritve na Golgoti. Ta dan po cerkvah odkrivamo in častimo sveti križ. Tudi za vas naj bo to dan duhovne resnosti in spokornosti. Velikonočno bdenje vsebuje bogate in globoke obrede: blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode in obnovo krstnih obljub.

Z ŽIVIM KRISTUSOM v srcu bomo mogli oblikovati sebe in izpolniti v življenju nalogo, ki nam jo je Bog namenil.

ALI MORA KRISTJAN MOLČATI?

Oče urednik! Sem dekle 20. stoletja s problemi, ki so značilni za našo dobo. Delno jih skušam reševati kar sama, ali pa vprašam za svet kakšnega duhovnika. Dovolite, da Vam na kratko opišem svoj položaj, ki me večkrat spravlja v slabo voljo. V razredu veljam za »glavno«, toda nekateri so videli, da hodim v cerkev in zdaj me vedno zafrkavajo. Veste, nekaj časa človek to še nekako posluša, enkrat pa ti je vsega dovolj! Sicer mi še na misel ne pride, da bi zaradi tega zbadanja vero zatajila, toda ne vem, kako bi se branila pred njihovimi besedami in zasmehi j ivimi izrazi na obrazih. Svetujte mi, prosim, kako naj se obnašam v takem položaju. Za odgovor Vam bom zelo hvaležna.

Maturantka iz Celja

V vsakem okolju, v vsakem kolektivu vlada javno mnenje, ki je le malokrat pravičen sodnik, ima pa ogromno moč in silen vpliv. Odrasli morajo računati z njegovo slepo silo in ga skušajo spretno izkoristiti v svoje namene: dobre ali slabe, koristoljubne ali plemenite. Javno mnenje je zagrenilo življenje že mnogim genijem na vseh področjih človeškega udejstvovanja, preprečilo uspehe že velikim izumiteljem, če moč javnega mnenja hudo občutijo odrasli, ki so kolikor toliko zreli in samostojni, potem njegova moč toliko bolj pritiska na mlade ljudi, ki komaj iščejo svojo pot v življenje.

JAVNO MNENJE pa na neki način tudi izraža duhovno podobo človeka tiste dobe. Javno mnenje našega rodu je precej različno od javnega mnenja, ki je vladalo pred nami. Razumeli borno, zakaj se starejši ljudje ne morejo »vživeti« v sedanji čas. Mislijo drugače, živijo v svojem času. Zato niso več »moderni«.

ČISTO PRAV JE, da se čutiš moderno. To je dokaz, da pripadaš svojemu času. Morda je ravno to odločilno, da si v razredu vplivna. Prav nič mi niso všeč taki kristjani, ki menijo, da njihovo versko prepričanje zahteva, naj se držijo čimbolj v kotu, stran od »pokvarjenega« sveta in skrbijo samo za to, da jih kdo ne bi »okužil«.

Nikakor nočem podcenjevati nevarnosti, ki ste jim, zlasti mladi izpostavljeni v šoli, v službi ali pri razvedrilu (o tem smo govorili več v 2. številki), reči hočem samo, da rešitev ni v umiku. Rešitev je v zavesti, da te tvoje versko prepričanje ne naredi manj vrednega. Nasprotno: ravno mladi ljudje, ki imajo vero, se morajo čutiti bolj trdne, samostojnejše in bolj samozavestne pri nastopu, ker imajo trdno podlago, jasno orientacijo za presojanje dobrega in slabega, veliko notranjo moč, da izberejo dobro in zavržejo slabo. Te lastnosti te vsekakor lahko naredijo simpatično v tvojem okolju.

Brez dvoma ima vsakdo rajši veder obraz, izklesan značaj in iskrene odnose, kot pa muhavost, sumničenje in neznačajnost. Od kod torej pri mladih vernih fantih in dekletih težave v javnem življenju?

NEKATERIM V TVOJEM RAZREDU se zdi absolutno srednjeveško, da bi dekle, ki se zna smejati in druge zabavati, ki zna govoriti, voditi, organizirati in odločati, hodila tudi v cerkev. To zanje ni moderno. Ali je pa to čisto res? Samo površno je treba pobrskati po naših časopisih, ki zadnje čase vedno znova pišejo o verskih problemih. Videli bomo, da je vera še vedno aktualna. Tudi pri nas. Ko sem v osmi številki letošnje Mladine bral zadnje Irenino pismo, v katerem pravi, da so se na religiozne teme bolj prizadevno oglašali mladi ljudje, ki so svetovnonazorsko v nasprotnem taboru, sem si mislil: glej, to je pa res zanimivo! Ti ljudje so versko popolni samouki. Morda nekaj mršavih uric verouka, brez solidne verske literature, in vendar si upajo... Ponosen sem na vas! Tistim tipom daj prebrati prvi članek pod naslovom Religija v sodobnem svetu v zadnji (12. številki) letošnje Mladine (če sploh kaj berejo, seveda!). Morda bodo potem mislili drugače in se jim ne bo zdelo posebno imenitno zafrkavati tiste, ki hodijo v cerkev. Članki v Tribuni, listu ljubljanskih študentov, in v drugih časopisih potrjujejo aktualnost vere.

VSEKAKOR TI MORA biti jasno: v resni debati je treba govoriti resno, smešenje in zbadanje je v takem pogovoru nepošteno. Pogosto pa se zgodi, da taki fantje in dekleta, ki nimajo dovolj pojmov (velikokrat celo najosnovnejših ne!) o stvareh, ki jih kritizirajo, uporabljajo to najbolj poceni orožje, ko hočejo nasprotnika spraviti na kolena. Mnoge nič ne moti, da to ni lojalno, važno je samo, da jim uspe nasprotnike osmešiti. Kaj naj naredim v takem položaju? Slovenski pregovor pravi: »Klin se s klinom izbija.« Odgovoriti jim moraš v istem zafrkljivem tonu, samo ne sme biti žaljiv. Logičnost tukaj ne pomaga. Na primer: »Simona hodi k maši, ha, ha!« »Seveda, ali še ne veš, da je to zadnja moda! Ti si pa res nazaj s kartami!« ali kaj podobnega.

ŠE NEKAJ )bi ti orad rekel. Čim bolj boš skrivala, da hodiš k maši, tem bolj te bodo zafrkavali. Zakaj ? Prvič: to je znak, da te je pred njimi sram in da ne vidiš rada, da oni to vedo. Če se ti hoče kdo na kakšen način maščevati ali ti nagajati, izvleče ven to stvar in jo obesi na veliki zvon. Če zardiš ali si morda celo užaljena, je uspeh dosežen. Drugič: psihološko pravilo pove: skrivnosti mikajo! Čim bolj svoje versko prepričanje skrivaš, tem bolj te bodo izzivali. Kar je pa znano vsem, ni več interesantno. Kako zapreš vsem usta, če rečeš na primer: »Punce, ste slišale v nedeljo tisto pridigo pri svetem Danijelu? Prima, vam rečem!« Ali: »Zadnjič pri verouku smo pa debatirali na mrtvo!« »Prideš k meni v nedeljo ob desetih?« »Ne morem, grem k maši!« Zasmejali se bodo morda: »Kaj, k maši greš?« »Da, greš z mano?« Ker vidijo, da ti nič ne gre na živce, bodo kmalu nehali. Karte so odkrite in igra ni več zanimiva.

VEM, DA NISEM odgovoril na vse možne situacije in kombinacije. Upam pa, da bo nekaj teh migljajev koristilo tebi in vsem, ki so v podobnih težavah kot ti. Verjemite, danes biti kristjan je lepo!

oče urednik

ALICE, KRISTUS JE VSTAL TUDI ZATE!

PISMO, KI GA JE 20. 3. 1966 NAPISALO SODOBNO SLOVENSKO DEKLE

Dragi oče,

čutim dolžnost, da se Vam opravičim. Bila sem krivična do Vas in do Vaših idealov. Obsojala sem Vas, ker sem mislila, da je vse, kar počenjate, hlinjenje in laž. Zdaj vem in prepričana sem: karkoli delate, delate iz čiste ljubezni.

Kot božji namestnik pomagate dušam, spomnite se v molitvi tudi mene, Vam nepoznane duše, ki pada v blato iz dneva v dan.
Nekoč je bila moja duša čista in lepa. Toda to je bilo takrat, ko sem prejela prvo sveto obhajilo. Takrat sem oblekla belo obleko, moja duša je bila ovenčana z belimi lilijami, a kaj je danes?
Umazala in raztrgala sem čistost duše; zdaj je umazana in smrdljiva.
Kaj mislite, da so moje kolegice na boljšem?
Prodajamo svoje telo, morda smo srečne le trenutek, potem pa nastane velika praznina.
Vse, prav vse je minljivo, denar, užitki... le eno se ne more uničiti, vest, vest, ki neprestano opominja, nekje globoko, na dnu srca, kljuva in kliče na pomoč.
Oče, bom zbrala pogum, da pridem k duhovniku ...?
Če bi vedeli, kako obžalujem to svoje grešno življenje! Hotela bi povedati vsem mladim dekletom, naj živijo čisto življenje in naj jih nikar ne omami materializem, ker prinaša samo žalost, nesrečo in nezadovoljstvo. To piše dekle, ki je globoko zabredla in obžaluje svoje zavoženo življenje.
Prosim Vas, oče, objavite to pismo, naj bo opozorilo ostalim dekletom. Za vse na svetu ne bi želela tako gnusnega življenja, tako praznega kot je moje, nobenemu, še tako lahkomiselnemu dekletu. Se enkrat Vas prosim odpuščanja in Vas pozdravljam
nesrečna Alice

ALICE, KRISTUS JE VSTAL TUDI ZATE!

pripravlja Marko Čuk

Poglejmo tokrat, o čem je pisalo Ognjišče februarja 1966, v svojem drugem letu izhajanja, ko je bilo še Farno in sta ga izdajala Župnijska urada Koper in Postojna. To je bila druga tiskana izdaja (prva januar 1966), doslej je bil prvi letnik (šest številk) natisnjen na ciklostil.
Veliko odzivov je prihajalo na "uredništvo" v Postojno in Koper, v glavnem o tem, kako so Farna ognjišča hitro pošla in zato prosijo za več izvodov. Mladi pišejo, da jih je Farno ognjišče osvojilo - navdušenje je veliko - sprašujejo po številkah prvega letnika ... le nekaj jih imajo še na uredništvu. Prihajajo prva pisma, mladi pričakujejo odgovore.

vsebina OGNJIŠČA 2, 1966

(BOLE, Franc.) Ozračje je zastrupljeno, kako naj dihamo?!. 2, 2-4. Iztok. Rubrika: Pismo tega meseca.
Pismo, ki da misliti. Bralec iz Švice. 2,4-5. Pretresljivo pismo, ki ga je leta 1963 objavila Famiglia cristiana.
(LELOTTE, Fernand.) Če se hoče, uspe! 2, 6-7. Rubrika: Živo bogoslužje.
Kaj mislite vi? 2, 8. Mišljenje odraslih o mladini.
(MAC ARTHUR, general.) Ostati mlad. 2, 9. Besedilo, ki ga je obesil general Mac Arthur nad svojo mizo.
LUBICH, Chiara. Znamenje. 2, 9.
(ČUK, Silvester.) Astronavti nad našimi glavami molijo! 2, 9-12. Rubrika: Ti, ki iščeš  …ti, ki dvomiš.
KADAR, Janosz. Kdo ima prav? 2, 12. Misel.
JANEZ XXIII. Kdo ima prav? 2, 12. Misel.
LELOTTE, Fernand. Inženir neskončnih prostorov. Prva svetovna vojna je končana. 2, 13-15.
EDDINGTON. Če vidimo bolj daleč kot naši predniki, vidimo zato, ker stojimo na njihovih ramah. 2, 15. Misel.
POWELL, Baden. Od nog do glave sem božja last. 2, 15. Rubrika: Iskra.
Hamlikon. Vas, ki je vanjo treščilo. 2, 16-20.
Molitev ameriškega astronauta Cooperja, ko je letel v vesolju. 2, 20.
Morda se boste pohujšali. Bravo Gigliola ali San Remo 1966. 2, 21-22. Original in prosti prevod pesmi »Dio, come ti amo«.
SILVA, Sanchez. Marcelino. 2, 23-25. Povest. - Osmo nadaljevanje.
(ČUK, Silvester.) Venec za športnike pri Bremenu. 2, 26-27. Rubrika: Šport. Nesreča športnikov pri Bremenu.
Darovanje telesa. 2, 28.
(ČUK, Silvester.) Nagradna zlogovna križanka. 2, 29-30.
(ČUK, Silvester.) Magični lik. 2, 30.
(ČUK, Silvester.) V šoli gre počasi. 2, 30. Domislica.
Bog te vidi, toda ne špeca. 2, 31.
(BOLE, Franc.) Iz uredništva. 2, 32. Uvodna beseda.
Pravkar smo prejeli. 2, 32.

 pripravlja Marko Čuk

S prvo številko 2019 (božična številka) smo začeli 55. letnik Ognjišče. Smo torej "nekoliko jubilejni" (saj veste: po petdesetem se praznuje "bolj naglas" tudi vsakih pet, če ne kar vsako leto). To bomo naredili tako, da bomo malce obujali spomine in občasno na naši spletni strani (Naših 50+let) objavili kakšno zanimivost iz "nekdanjih dni".

Prav te dni, konec januarja 1969 (pred petdesetimi leti), je izšlo Ognjišče za februar tistega leta (za nedeljo 2. februarja). Vas morda zanima:
- o čem so takrat pisali naši uredniki ("razkrivamo" tudi avtorje člankov - no, takrat sta bila to le dva:  (urednika) Silvester Čuk in Franc Bole (za vmes pa je bilo še nekaj odlomkov pesnikov, pisateljev, duhovnih pisateljev itd., kakšen odmev bralcev)? ...
- kakšna je bila  zunanja podoba revije (že eno leto ga tiskajo na rotacijskem stroju v Ljubljani (ČP Delo), ker je naklada po januarju 1968 zrasla na 45.000 in tiskarna v Kopru ČZP Primorski tisk) ni zmogla tako velikega zalogaja   - in še zanimivost: naklada te februarske številke: 65.000 izvodov (!)

 vsebina februarskega OGNJIŠČA:

(BOLE, Franc.) Slika z naslovne strani. 2, 2.
ŽUPANČIČ, Oton. Naše luči. 2, 3. Iz pesmi Ciciban.
(BOLE, Franci Vero sem izgubil v srednji šoli pod vplivom okolja in lastne domišljavosti. Študent Rudi. 2, 4-7. Rubrika: Pismo meseca.
Božič okoli Lune. 2, 8-12.
HORATCZUK, Mihael. Ni razloga za razburjenje. 2,13-14. Črnec v Evropi.
Mama me je objela vpričo tolikih ljudi. Janja. 2, 14-15. Rubrika: Mladina išče svoj obraz.
AVGUŠTIN, sv. Kdor ima ljubezen ... 2, 15. Rubrika: Iskra.
Odmevi. Klementina. Vojak Branko. 2,16-17.
BAZIN, Rene. Kako dobro vidimo dolžnost …2,17. Misel.
Velika duša Indije. Mahatma Gandhi. 2,18-22. Rubrika: Ti, ki iščeš …ti, ki dvomiš.
OURSLER, Fulton. Nepoboljšljivi Pedro. 2, 22-23. Rubrika: Živo bogoslužje.
SIENKIEWICZ, H. Quo vadiš. 2, 24-25. Slikanica. Nadaljevanje.
(ČUK, Silvester.) Joseph Kennedy je že cel mož. 2, 26. Rubrika: V nekaj vrstah.
(ČUK, Silvester.) Stopila je z neba na zemljo. 2, 26. Rubrika: V nekaj vrstah.
(ČUK, Silvester.) Dobrota je, samo poiskati jo je treba. 2, 26-27. Rubrika: V nekaj vrstah.
(ČUK, Silvester.) Rodil se je otrok stoletja. 2, 27. Rubrika: V nekaj vrstah.
(ČUK, Silvester.) Veseli prazniki Giannija Morandija. 2, 27. Rubrika: V nekaj vrstah.
(ČUK, Silvester.) Debbie Meyer - Zlata riba. 2, 28-30. Rubrika: Šport.
(ČUK, Silvester.) Maksim Gorki: Detinstvo. 2, 30-31. Ocena. Rubrika: Priporočamo, berite.
(ČUK, Silvester.) Lojze Kozar: Pajkova mreža. 2, 31-32. Ocena. Rubrika: Priporočamo, berite.
(ČUK, Silvester.) Mihail J. Lermontov: Junak našega časa. 2, 32-33. Ocena. Rubrika: Priporočamo, berite.
Poštni predal dobrote. Dopisovanje. Želijo pomagati. Svetilnik. 2, 33-36.
(ČUK, Silvester.) The Aphrodite’s Child. 2, 36-38. Rain and tears. Besedilo in note. Rubrika: Popevka.
L’ERMITE, Pierre, Žena z zaprtimi očmi, 2, 39-43. Roman. Nadaljevanje.
(BOLE, Franc.) Ko si pa pogan. Nejc. 2, 43-45. Rubrika: Pisma.
(BOLE, Franc.) Ob takih primerih jokam tudi jaz. Bernarda. 2, 45-47. Rubrika: Pisma.
(BOLE, Franc.) Naučite me pozabiti mojo prvo ljubezen. Jelka. 2, 47-48. Rubrika: Pisma.
(BOLE, Franc.) Marija. 2, 48-49. Rubrika: Kratki odgovori.
(BOLE, Franc.) Ivica. 2, 49. Rubrika: Kratki odgovori.
(BOLE, Franc.) Nada. 2, 49. Rubrika: Kratki odgovori.
(ČUK, Silvester.) Nagradna zlogovnica. 2, 49.
Smeh priporočamo. 2, 50.
Velike Lašče. 2, 51-52. Rubrika: Poznaš domovino.

 pripravlja Marko Čuk

V tem mesecu obhajamo nedeljo Dobrega pastirja — Jezusa. Papež je hotel, da bi ta nedelja bila nedelja duhovniških poklicev. Kaj vse je odvisno od enega samega duhovnika! V svojem življenju bo vplival na nekaj tisoč ljudi, da bodo spoznali Boga, ga vzljubili in živeli po njegovih zakonih. Pomagal jim bo, da bodo svojo dušo zveličali. Ali se zavedam, kaj to pomeni? Ena sama duša! Jezus je rekel: »Kaj človeku koristi, če ves svet pridobi, če pa svojo dušo pogubi?« Če bi ne postal duhovnik, koliko ljudi bi propadlo, se pogubilo za večno? Ali razumeš sedaj, zakaj je duhovnik tako srečen, ko pripelje k Bogu dušo? Kaj pa ti, si se kdaj vprašal: »Zakaj pa ne bi bil tudi jaz med njimi?« Si kdaj komu pomagal, da se je za to odločil? Moliš kaj, se žrtvuješ, zato da bi naš narod imel dovolj duhovnih voditeljev? Če tega še nisi storil, stori sedaj.

PISMO TEGA MESECA

Bom iskren. Star sem osemnajst let. Obiskujem gimnazijo. Po končani osnovni šoli sem se ves spremenil. Začel sem zahajati v tako družbo in od tod moja sprememba. Spremenila se je moja zunanjost. Dolgi lasje, široke hlače in povrhu še kajenje. Postal sem torej pravi pravcati huligan. Sedaj pa se v meni prebuja nekaj bolj idealnega, nekaj, kar me navdaja s srečo.

Lansko leto sem med počitnicami slučajno spoznal dekle. Kasneje sem izvedel, da me ljubi. Zapustil sem družbo svojih vrstnikov, »klapo«, čeprav sem to težko storil. Vso pozornost sem začel obračati na tisto dekle. Začel sem se vesti drugače, postal sem novi fant. Za ta odločni korak se moram zahvaliti njej. Povedati vam moram, da je čisto drugačna kot tiste, s katerimi sem se do sedaj srečeval. Močno se razlikuje od drugih.

Kasneje sva začela hoditi skupaj v cerkev, v kino ... skratka, povsod sva bila skupaj. Prav ona mi vliva moči, ki so mi potrebne, čeprav je stara šestnajst let, je pravo nasprotje od mene. Priznam vam, da jo imam rad. Vendar me muči misel, da ji ne znam razkriti svojih čustev. Z njeno pomočjo si utrjujem voljo in še in še ... Prav zato ji hočem izkazati hvaležnost in ji uresničiti ljubezen, po kateri hrepeni.

To je moja izpoved. Zdaj pa vas vprašam, kako naj to napravim. Kako naj se ji oddolžim za njeno naklonjenost? Kako naj se ji približam? Kako naj ji razodenem svoja čustva?

A. I .

TI, KI IŠČEŠ ... TI, KI DVOMIŠ

Življenjske smernice tajnika OZN - odkrili so dnevnik Daga Hammarskjolda

Zgodovino našega stoletja pišejo ljudje dveh vrst: temne veličine, obsedene od ošabnosti, maščevalnosti, krutosti, pohlepa po oblasti in svetle veličine, ki jih navdihujejo plemenitost in dobrota, požrtvovalnost, sočutje do trpečih.

Ena izmed teh svetlih veličin je bil Dag Hammarskjold. Do njegove smrti, pravzaprav do lanskega leta, ko je izšel na švedskem njegov dnevnik »Vagmarken« (Beležke), nismo vedeli, kaj je navdihovalo njegova prizadevanja za mir, njegovo delo glavnega tajnika OZN. Za njegov dnevnik ni nihče vedel. Našli so ga med njegovimi papirji v New Yorku. V njem je bilo tudi pismo, naslovljeno na nekega prijatelja: »... Začel sem pisati z namenom, da teh vrstic ne bo nihče bral. Po tem pa, kar se je zgodilo pozneje, in po tem, kar je bilo rečeno na moj račun, se je stvar spremenila, če misliš, da je vredno, ga lahko objaviš.« V zadnjih mesecih je knjiga že izšla v angleškem, nemškem, italijanskem jeziku.

(...)Človek ki je bil gospodar v stekleni palači Združenih narodov, je sklenjenih rok molil takole: »Pomagaj mi, da ti pripravim pot, da se ti zahvalim za vse, kar sem doživel, da nikdar ne pozabim na potrebe drugih. — Imej usmiljenje z nami, z našimi slabotnimi močmi. Daj, da bomo vedno tvoji v ljubezni, veri, ponižnosti in pravici, da lahko hodimo velikodušno za teboj, vztrajno in pogumno, da bi se s teboj srečali v tihoti. Daj nam čisto srce, da bi te videli, ponižno srce, da bi te slišali, srce polno ljubezni, da bi ti služili ... Ah, ti, ki ga jaz ne poznam, iz katerega pa izhajam, ki ga ne razumem in kateri mi je dal vzvišeno usodo.«

IZBERITE NASLOV

Že nekaj številk objavljamo vaše naslove. Vaših dopisov je vedno več. Po tej poskusni dobi bi radi vedeli za vaše mnenje, zato razpisujemo ANKETO. Kaj mislite o rubriki Izberite naslov?

1. Je po vašem mnenju tako dopisovanje lahko škodljivo? Veste za kakšen primer? 2. Je tako dopisovanje koristno? Veste za kakšen primer? 3. Ta rubrika dviga ali zmanjšuje vrednost našega lista? Predlagate, da jo: a) ohranimo, b) spopolnimo (kako), c) ukinemo? 4. Kaj o tem mislijo vaši prijatelji, sosedje, odrasli? Prosimo za odgovor ne samo tiste, ki ste dali svoj naslov, ampak tudi ostale. Vprašanja ni treba ponavljati. Navedite samo številko. Na dopis napišite: Anketa. Izmed vseh, ki boste poslali odgovor do 20. junija, bomo izžrebali 10 nagrad v vrednosti 2.000 Sdin vsaka. Hvala.

POPEVKA ZA VAS

»Svetniki

Mnogi naši bralci so nas prosili, naj objavimo v tej rubriki tudi kakšne ansamble »beat«, ki so postali ljubljenci tisočev in tisočev. Danes vas hočemo zadovoljiti, predstavljamo vam HOLLIESE, »svetnike«.

Po nepričakovanem uspehu, ki so ga imeli štirje razkuštrani dolgolasi dečki Beatlesi iz Liverpoola v Angliji, je to mesto postalo glavno mesto beat glasbe. »Kar se danes dogaja v Liverpoolu, se bo jutri dogajalo v Londonu,« se glasi geslo moderne zabavne glasbe. Zadnje odkritje Liverpoola pa je petero dolgolascev, ki se imenujejo (od leve na desno): Tony Hicks, Bemie Calvert, Graham Nash, Bobby Eliot in (v prvi vrsti) Allan Clarke. V glasbi niso novinci, note so jim tako rekoč v krvi. Tony je z dvanajstimi leti že odlično igral kitaro in nastopil na televiziji kot neke vrste »čudežni otrok«. To pa mu ni zmešalo glave in se je izučil za električarja.

MLADINA IŠČE SVOJ OBRAZ

Berem, berem in nič več. Včasih mi uide zaničljiv nasmeh. Pisma in vaši odgovori. Biba, ki pravi, da išče opore, in Alice, ki jo je našla. Prekleto, Alice je posmeh tistim, ki niso našli, ki ne najdejo.
Ste nehali brati? Prav, pustite me stradati. Resnice, miru in ljubezni.
Kristjani govorite o ljubezni. Iz cerkve grede preklinjate moje lase. Predolgi so, da bi bili podobni vašim. Ni mi mar. Nočem moledovati.

Pišete o Sanremu 67. Antoine je pel o nas. Kamenje, vedno mečejo v nas kamenje. Pa smo dobri, slabi, revni, bogati in lačni, lačni. Posmehujete se, moji lasje ostanejo dolgi.
Pridigate nam, že 2000 let nam pridigate isto in si domišljate, da so tudi vaši primeri še vedno aktualni. Vaši svetniki, ki jih ni nihče razdevičil, ki so se bičali do krvi.
Mi le zamahnemo z roko. Vem, nikoli ne greste do dna. Med seboj se bičate, tudi vi kristjani, katoličani.

ODGOVOR NA ATEISTOVO PISMO IZ LURDA

MLADINA je v letošnji 12. številki objavila dolgo pismo P. Vodopivca o njegovem mnenju glede Lurda. Naslov članka je vzet iz zadnjih vrstic pisma: »Lahko ste veseli, ker vas niso nikoli učili, da verjamete v Lourdes ...« Prebral sem članek in se čudil, da tako resen list objavlja tako neresna in površna mnenja. V Mladini smo že velikokrat brali o verskih problemih. Brali smo vrsto člankov o vlogi religije v sodobnem svetu. To so bile debate, kjer je vsakemu priznana pravica in spoštovanje mnenja. Na vsak način, tam ni bilo fraz, ki razodevajo popolno nepoučenost o obravnavanem vprašanju. Nihče tov. Vodopivcu ne brani, da ima o Lurdu svoje mnenje, toda če hoče nekaj javno kritizirati, je po mojem mnenju prvi pogoj, da se o stvari vsaj nekoliko pouči.

Kot študent sem tudi sam dvakrat v počitnicah pet mesecev kot avtostopar križaril po Franciji. Takrat sem obiskal tudi Lurd. Bil sem tam skoraj teden dni. Upam, da sem vsaj kolikor toliko opravičen izreči kako sodbo o nekajurnem obisku tov. Vodopivca v tem kraju.

PISMA OGNJIŠČU

Po želji večine smo rubriko Pisma Ognjišču povečali. Kljub temu pa ne moremo vsem tako hitro odgovoriti, kot bi želeli. Prosimo za razumevanje.

ZANIMA ME POKLIC DUHOVNIKA

Obiskujem osmi razred. Odločiti se bo treba za poklic. Najbolj me veseli duhovniški poklic in se zanj tudi najbolj zanimam. Kakšno izobrazbo potrebuje dijak, da se vpiše v šolo za duhovnike? Na kateri naslov naj pošljem prošnjo? Upam, da mi boste odgovorili v Ognjišču. Morda imajo tudi drugi bralci take zelje in se bo še kdo odločil za ta poklic. L. Franc s Koroške

PRELISTAJ Ognjišče 04_1967

IZ VSEBINE

(BOLE, Franc.) Slika z naslovne strani. 4, ovitek.

DANCOEUR, S. J. Vzemi nas, Gospod, ... 4, 1. Molitev.

(BOLE, Franc.) Moje dekle je čisto drugačno. X. Y. 4, 2-4. Rubrika: Pismo tega meseca.

Če hočeš . . . (ob svetovnem dnevu poklicev). 4, 4-5. Postati duhovnik?

Prvo žalostno poglavje iz Alicijinega življenja. Vaša Alice. 4, 6. Pismo.

Življenjske smernice tajnika OZN. Odkrili so dnevnik Daga Hammarskjòlda. 4, 7-10. Rubrika: Ti, ki iščeš. . . ti, ki dvomiš.

Sonce neke sence. 4,10. Voščilo Bibe uredniku.

BOLE, Franc. Brali smo ateistovo pismo iz Lurda. 4,11-12. O pismu P. Vodopivca iz Mladine.

KIERKEGAARD. Močnejši je vedno tisti... 4, 12. Rubrika: Iskra.

CRONIN, Archibald Joseph. Nikoli ne boš dober kirurg. 4,13-16. Mladina išče svoj obraz. Rubrika. 4,16-17. Obupani mladenič.

Kdo je Jezus Kristus? II del. 4,18-20.

(ČUK, Silvester.) France Avčin. Kjer tišina šepeta. 4, 20-21. Ocena. Rubrika: Priporočamo, berite.

(ČUK, Silvester.) Trygve Gulbranssen. In večno pojo gozdovi. Druga knjiga: Dediščina gozda. 4, 21. Ocena. Rubrika: Priporočamo berite.

Hollies. Svetniki. Ne prosim za se. 4, 22-25. Note in besedilo. Rubrika: Popevka.

Don Bosco. 4, 26-27. Slikanica. Enajsto nadaljevanje.

Izberite naslov. Rubrika. 4, 28-29.

Ali se Cliff Richard poslavlja? 4, 30-31. Rubrika: S filmskega platna.

WEISER, F. Višine vabijo. 4, 31-34. Povest. Deseto nadaljevanje.

(BOLE, Franc.) Zanima me poklic duhovnika. L. Franc s Koroške. 4, 35-36. Rubrika: Pisma Ognjišču.

(BOLE, Franc.) Za mnoge stvari sem bila prikrajšana. Zvesta bralka. 4, 36-37. Rubrika: Pisma Ognjišču.

(BOLE, Franc.) Pustila sem se zapeljati v greh. Justina. 4, 37-38. Rubrika: Pisma Ognjišču.

(BOLE, Franc.) Delala sem zaobljube in prisege. 4, 38-39. Rubrika: Pisma Ognjišču.

ŽVEGLIČ, p. H. Bog ni zaželen. 4, 39. Opozorilo glede krajšanja knjige Heidi.

(ČUK, Silvester.) Nagradna križanka. 4, 40. Humor. 4, ovitek.

Žaloigra z mnogo dima in brez besed.

JOLY, Abbé. Pripravljenost. 4, ovitek. Molitev.

pripravlja: Marko Čuk

POSTOJNA – KOPER, 1. avgust 1965

IZ UREDNIŠTVA

ŽIVELE POČITNICE

umik / sanjarjenje / izgubljen čas / prazna glava in prazno srce

ali

oddih / poglobitev / izpolnjen čas / klic, da bi bolj ljubili

PISMO TEGA MESECA

Pišite o slovenskih družinah z enim ali dvema otrokoma ...

Spoštovani oče urednik!

Veselo sem bila presenečena, ko je izšla prva številka Farnega ognjišča. Druga številka je bila še boljša. Posebej mi je ugajal članek Jezuit s kitaro. Vendar menim, da bi morali dati malo več poudarka na družino. Tako npr. o stalnem izumiranju Slovencev, o družinah z enim ali dvema otrokoma ...

zvesta bralka Pavla

Hvala za spodbudne besede. Če pomislim na problem, ki ga načenjate, se me loteva žalost in skoraj izgubljam pogum za delo. Pred nekaj leti je dr. Janez Janžekovič, profesor bogoslovja v Ljubljani, v reviji Nova pot zapisal članek z naslovom »Naj nekdo zakriči!«, v katerem v vsej žalostni resničnosti predstavlja boleči problem izumiranja Slovencev. Predlanskim smo o tem vprašanju brali v Nedeljskem dnevniku porazno statistiko za leto 1962. Znano je, da je naša domovina v tem pogledu prav na dnu evropske lestvice. Za nas je še žalostnejše, da ravno naša Primorska nosi zastavo »modernosti« glede enega ali dveh otrok.

Zakaj ta pojav pri nas? Ali lahko kaj storimo?

Zakaj samo eden ali kvečjemu dva otroka? Nekateri menijo, da je to nujen pojav civilizacije. Zakonci si želijo več udobja, nočejo biti vezani na »drobiž«. Bolj ko raste življenjski standard, bolj se večajo zahteve po udobju in zabavi ... Zdravega razuma teh ljudi nič ne moti, da je ravno v republiki, kjer je največ avtomobilov, tV, hladilnikov ... najmanj sredstev za preživljanje otrok. Kje je tukaj logika?

Ali ste že slišali govoriti o kakem skopuhu? Na banki ima milijone, bogato posestvo ... sam pa živi kot berač. Vsake stvari se mu zdi škoda, zato oblači umazane cunje ... Če pa namesto besede denar postavimo besedo ljubezen, vomo hitro spoznali, da je svet nabito poln skopuhov, ki tega kapitala ljubezni ne privoščijo drugim, ker ne ljubijo nikogar in tudi sebe ne ... Taki skopuhi ljubezni so starši, ki nočejo otrok ... V mnogih deželah so to razumeli in ni jih sram imeti pet ali sedem otrok v družini ... Najbolj žalostno za nas kristjane je dejstvo, da nezaželene otroke črtajo iz družin z vedno številčnejšimi splavi. Kaj naj rečemo ob dejstvu, da je v Sloveniji število nasilno iztrganih še nerojenih človeških življenj večje kot število rojenih? Na 1000 žena v starosti od 14 do 54 let pride v Sloveniji 18 splavov na leto, na Koprskem 28 ,... In kaj naj naredimo? Veliko.

Naša dolžnost je ustvariti zdravo javno mnenje in spremeniti zgrešeno pojmovanje. Z besedo in dejanjem pokažimo svojo naklonjenost do očetov in mater številnih družin ... Draga bralka, rešitev problema je v tem, da postanemo res dobri kristjani.

MOLITEV MOŽA, KI SE ODPRAVLJA NA POČITNICE

Gospod, zaupam ti, kar sem sklenil za počitnice: z ženo in otorki nameravam na morje. Ali bi hotel ti poskrbeti za nekatere stvari? ...

Daj, da bodo cene ugodne, da bo vreme lepo in stanovitno (da ne bo dežja in vetra), da moja žena ne bo izgubila živcev, da se bodo otroci prijetno zabavali, da nihče ne utoni ...

In če ne bo šlo vse tako? pravi Bog Kdo bo tedaj tega kriv?

Glej, dragi prijatelj, v svojih prošnjah si malce zašel ... Tudi sam želim, da te gospodar ne bi izkoriščal; saj sem vse ljudi ustvaril, da si med seboj pomagate. Vendar pa mu ne morem narekovati cen za stanovanje in morda boš žrtev njegove sebičnosti ... Kako moreš zahtevati, naj preprečim razne nepredvidene stvari

Pojte Gospodu novo pesem

Bog je ljubezen, ko spoznam to, se zame začne novo življenje. Da je Bog ljubezen spoznam iz meditacije stvarstva. Stvarstvo je ljubezen božja na delu! Stvarjenje je delo Božje ljubezni. Najprej postavi Bog ogromno število snovnih delcev. Ogromno, kajti ljubezen ne skopari. Vihranje meglic v vesolju je vihar božje ljubezni ... Ves svet je film, ki ga Bog predvaja o sebi. Film, ki bi nas mogel navdušiti. Odpreti moramo usta od strmenja nad krasoto tega, kar nam Bog prikazuje. Predvsem odpreti svoje srce. Odpreti v široki ljubezni ... »Ne motite glasbe sveta!« je zaklical Paul Claudel. ... Iz vsake, še tako neznatne stvari gleda vame lepi božji obraz. V zimskem jutru je božji obraz čist in svež, v poletnem poldnevu topel in božajoč kot materina roka, v jesenskem večeru sladek in dober kakor očetova dlan in kot sadovi naših njiv ...

ŽIVO BOGOSLUŽJE

Kako se reče AMEN

Če moliš v nerazumljivem jeziku, kako bo tisti, ki ne razume, odgovoril »amen? saj ne ve, kaj govoriš (prim sv. Pavel Korinčanom)

Amen pomeni: da

Amen je naše potrdilo: sprejemamo, kar nam Bog pošilja po svojem poslancu. Sprejemamo z razumom, sprejemamo za življenje. Amen je zagotovilo našega sodelovanja, naše solidarnosti z božjo voljo.. Amen nam nalaga obveznosti, predvsem obveznosti do velike družine božjih otrok, v kateri živimo ...Sveti Justin (+ 165) je kot bivši advokat in učen pravnik napisal reportažo o maši prvih kristjanov v katakombah. Za nas bo zanimivo to, da govori tudi o tem, kako so ti navdušeni božji ljudje v težkih časih preganjanj pri bogoslužju odgovarjali: Ko je končana velika evharistična daritev (tisti del maše od Svet dalje, ki ga duhovnik moli tiho sam zase), in duhovnik povzdigne hostijo, glasno moli ali zapoje sklepni slavospev. Na duhovnikove besede vsi navzoči verniki kot iz enih ust odgovore: Amen!«

... Kdor je pri daritvi božje ljubezni res začutil, kako je združen s svojimi brati, gotovo tega ne bo pozabil, ko pride ven. Tudi zunaj bo treba izpolnjevati božjo voljo in Amen pomeni: Da, hočem!

ŠPORT

Otrok najdragocenejša medalja

Avstralska rekorderka bazena Dawn Fraser pričakuje letošnjo zimo prvega potomca. Nadležnim novinarjem, ki so hoteli vedeti, kako se kaj počuti v zakonski hiši in kot bodoča mamica, je navdušeno odgovorila: »To je specialno, to je čudovito, to je lepše kot vse zlate medalje na svetu.

Kolajne so drage

Telovadec Miro Cerar, nosilec treh kolajn z olimpijskih iger v Tokiu, evropski prvak leta 1963 (letos so ga ob naslov pripravili pristranski sodniki), je junija dobil posebno nagrado kot najboljši jugoslovanski športnik. Ko se je leta 1963 vračal iz Luksemburga kot evropski prvak, so mu njegovi številni prijatelji in oboževalci pripravili v Ljubljani navdušen sprejem. Skromni Miro se je skoraj sramežljivo zahvalil in pokazal na svojega trenerja Gregorka: »Zahvalite se njemu!«

Trener Gregorka pravi, da so vse Mirove kolajne drago plačane z dolgimi urami napornega treninga. Kaj vse je moral Miro dati skozi; ko je študiral je vtaknil stopala pod omaro, da bi noge ne motile skladnosti pri izvajanju njegovih vaj na orodju.

TI , KI IŠČEŠ ... TI, KI DVOMIŠ

Kamen govori o Bogu

Za Križanim, ki je odtrgal desnico s križa in z njo usmiljeno blagoslavlja, nekaj desetin metrov na desno počiva veliki slovenski arhitekt prof. Jože PLEČNIK

Žale, poslednji dom Ljubljančanov, s čudovitimi vežami za rajne in z mnogimi prelepimi spomeniki so njegovo delo. Sam ima na grobu preprost slovenski kamen, ki je vanj vklesan križ in ob njem ime in letnice: arh. JOŽE PLEČNIK 1872 – 1957. Ljubljana je vsa njegova. V svoje rodno mesto je prišel šele po prvi vojni. Takoj jo je hotel imeti lepšo. Tako kot je o njej sanjal v tujini. Ko se je vrnil domov, je bil zrel mož. Iskal je odtenke božje lepote v snovi, ki jo je znal z nadarjeno roko uporabiti in prenarediti tako, da je še lepše in zgovorneje spregovorila o Bogu ... Boga je iskal tudi v tihih pogovorih z njim. »Morebiti starši molijo zame in ti moliš zame,« piše bratu Andreju, duhovniku, »zato ne preneha docela v meni gnada. Da se v raztrganem življenju mojem zatekam zatekam v najhujših navalih k nebesom, da mi vroče solze mnogokrat blaže bolečine. Več ti ne morem povedati. Eno vem: kakor bo Bog dopustil, tako se bo zgodilo. On bo dopustil prav.«

Tako piše zrel mož, ne otrok ali pobožna ženica. Ker zna moliti s srcem in ker je njegova pobožnost prepojila zadnje vlakno njegove plemenite duše, zato moli tudi vsa njegova umetnost.

Pod njegovimi rokami vse poje: les, kamen, železo, beton. Vse govori o neizmerni božji lepoti. Plečnik je naš Frančišek Asiški. Tako je naraven in pošten, da mu je sleherna stvarca božji poslanec. Les mu je brat, železo je brat, kamen je brat, pevec božje slave.

Njegova čista in ponižna duša povsod vidi božje sledove. Kakor mnogokrat, se vidi tudi tukaj: malo znanje napihuje, veliko znanja pripravlja ponižno pot Bogu.

Ko je s svojimi umetniškimi očmi in čisto dušo okoli sebe videl vse polno božjih sledi, je hotel vse svoje najboljše sposobnosti uporabiti prav v božjo slavo. Najlepše stvaritve njegovega genija krasijo cerkve na Slovenskem in drugod. Vsako podrobnost je natančno izdelal, vsaki je vedel najgloblji pomen. Tabernekelj je studenec žive vod3e, monštranca je drevo življenja, kelih božje srce ...

Svojemu bratu Andreju piše: »Kadar pa Boga v rokah držiš, reči mu, da ga ljubim, reci mu, da ne maram denarja, reci mu, da ne lažem – no, On to ve, da naj moji želji življenje da: fantazijo, moč in ponižnost naj vsadi v mene, da bodo moja dela v čast njegovo.«

Za svoja dela nikoli ni delal računa. »Eh, pustite, kaj bi tisto; to je moje veselje in moje življenje!« S snovjo ni štedil. Hotel je povsod imeti najboljše. »Za Gospoda nobena stvar ni prelepa!«

V osebnem življenju je bil skromen. Imel je revno posteljo, na roke stesano. Na nočni omarici najpreprostejšo električno svetilko, pod njo pa rožni venec, Hojo za Kristusom in Novo zavezo.

Učencem je dal to oporoko: »Živite preprosto, delavno in čisto življenje.«

PRELISTAJ Ognjišče 04_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 04_1965

Številka 4,1965

Živele počitnice. 4, 1. Urednikova beseda.

(BOLE, Franc.) Pišite o slovenskih družinah z enim ali dvema otrokoma. 4, 2-6. Rubrika: Pismo tega meseca.

(LELOTTE, Fernand.) Molitev moža, ki se odpravlja na počitnice. 4, 7-10.

(ŽUŽEK, Miha.) Pojte Gospodu novo pesem. 4,11-13. Razmišljanje o tem, kako čudovito je stvarstvo.

(ČUK, Silvester.) Kako se reče Amen. 4,14-16. Rubrika: Živo bogoslužje.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 4,17-19. Povest. - Četrto nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Otrok, naj dragocenejša medalja. Kolajne so drage. 4, 20. O plavalki Dawn Fraser in telovadcu Miru Cerarju. Rubrika: Šport.

(ČUK, Silvester.) Nagradni Kdo je kaj? Preizkusite svoje znanje. 4, 21-22.

(ČUK, Silvester.) Kamen govori o Bogu. 4, 23-25. Plečnik in njegovo delo. Rubrika: Ti, ki iščeš . . . ti, ki dvomiš.

SUENNENS. Ljudje se rajši izpostavijo toči krogel, kot enemu porogljivemu nasmehu. 4, 25. Iskra.

(RAVBAR, Bojan.) Dikiju v slovo. 4, 26-27. Ob grobu mladega človeka.

(RAVBAR, Bojan.) Verouk 1965/66. Romanje. Gradimo božjo hišo. 4, 27-28.

pripravlja: Marko Čuk

POSTOJNA – KOPER, 27. junija 1965

IZ UREDNIŠTVA

JULIJ

To je mesec žetve. Novi delavci odhajajo na prostrana polja, kjer se v vetru rahlo pozibava zrelo klasje.

To je mesec, ko se mnogi odločajo ob besedah Gospodarja, ki pravi: »Kaj delate tukaj? ... Pojdite tudi vi ...« Slišiš ta glas?

Skleni roke in moli za nove žanjce ... Temu je posvečena ta številka Farnega ognjišča.

PISMO TEGA MESECA

Dobila sem prvo plačo. Čigava je?

Sem še zelo mlada. Dobila sem službo in prinesla domov prvo plačo. V dvomu sem, kaj naj naredim. Čutim dolžnost, da prispevam za hrano in stroške, ki jih imajo starši z menoj. Rada bi pa tudi razpolagala z denarjem po svoji želji. Ali sem sama dolžna dati svojo plačo staršem, ali jo lahko zadržim in plačam samo kolikor doma porabijo zame. (Pavla)

Sama čutiš, da plača, ki si jo prinesla domov ni popolnoma tvoja. Starši te še vzdržujejo. Samo to? Ne! Družine ne smemo spremeniti v gostinsko podjetje s prenočišči, kjer plačaš, kar porabiš (in zahtevaš račun), drugo te pa nič ne briga. Razumeti moraš, da so do zdaj drugi skrbeli zate in žrtvovali svojo plačo.

V dobri krščanski družini mora veljati: vsi za enega in èden za vse! Zato še moraš čutiti eno z družino in tudi ti prispevati za stroške, ki jih imajo domači ne samo s teboj, ampak z vsemi drugimi člani družine, s tvojimi mlajšimi bratci in sestricami.

Še posebej velja to za posebne izdatke in okoliščine, če pride na primer bolezen v hišo ali če družino doleti nesreča. Družinske skrbi morajo zanimati tudi tebe. Le tako se boš naučila pozneje skrbeti na samo zase, ampak za vso svojo bodočo družino.

Nespametno in krivično bi bilo, če bi se ti sedaj čutila popolnoma neodvisna in bi potrošila ves dènar za to, kar se tebi zdi potrebno, Težko je gledati gospodično, ki ima vse po najnovejši modi, se elegantno oblači, kupuje drage torbice in čevlje in še marsikaj, doma pa mlajši. bratje in sestre nimajo niti dostojne obleke ali se mati in oče trudita in ubijata z velikimi skrbmi, kako bi se za silo pretolkli, ker jim vsega primanjkuje.

S tem pa nočem trditi, da ne smeš imeti svojih upravičenih potreb. Vsekakor se moraš oblačiti in nositi kot je primerno tvojemu poklicu. Poleg tega imaš pred »seboj bodočnost, svoje načrte in želje. Danes so redka dekleta, ki dobijo »balo" od staršev, pač pa si jo mnoge napravijo ravno v teh letih. Če razmere tvoje družine dopuščajo, si nabavi stvari, ki ti bodo koristile. (Če bi bila bolj skromna v malicah in sladkarijah, pri oblekah in frizurah, bi bilo lahko pri vaši hiši že veliko novih krožnikov, kozarcev, pribora in gospodinjskih aparatov.)

Torej vprašanje ni v tem, ali dati ves denar staršem ali ne, ampak, kako ta denar pametno porabiti. O tem se moraš pogovoriti s svojimi starši (mamo). Vseeno je, kdo bo denar hranil, ti ali mama. Imeti moraš tudi oči, da znaš osrečiti druge. Včasih je za to potrebno malo denarja, pač pa veliko pozornosti in ljubezni. Ne smeš prezreti godov svojih domačih, družinskih praznikov in obletnic ali važnih življenjskih dogodkov.

Znaj biti mamica Še preden kupuješ plenice za dojenčka. Zate je sedaj tvoja družina tvoj dom z očetom in mamo, z brati in sestrami. Znaj jih osrečiti, da boš znala osrečiti tudi svojo lastno družino, kajti nekaterih stvari se lahko naučimo samo v mladosti. Tukaj igra tvoja plača, tvoj denar, precej važno vlogo.

TI, KI IŠČEŠ ... TI, KI DVOMIŠ

Govoriti je lahko, toda ... ali Zakaj je pariška milijonarka šla v samostan?

Pred poldrugim letom so pri nas vrteli film Nuna. Mlado, bogato, izredno sposobno dekle gre v samostan. Zakaj? se sprašuje sodobni človek. To je tudi glavni problem tega film, ki je prinesel glavni igralki Audrey Hepburn največje priznanje – oskarja. Ko so dekleta pri nas videla ta izredni film, so govorile: "Nikdar ne bi šla za 'nuno' Saj ravno to je tisto, kar da misliti. Zakaj se toliki fantje in tolika dekleta odrečejo vsemu lepemu življenju, svobodi, užitkom, slavi in gredo v samostan, za duhovnika, misijonarja...? Danes kot pred 100 leti ali kot pred 2000 leti, ko so nekateri zaslišali glas: »Zapusti vse in pojdi za menoj!"

Kdo so to? Ljudje, ki so razočarani nad življenjem? Kaj pa tisti, ki so komaj začeli živeti? Razočarani nad ljubeznijo? To traja en mesec, v najslabšem slučaju eno leto, ne pa celo življenje. Razen toliko vsakdanjih slučajev, ki razburijo morda samo najožjo okolico, so prime id, ki. so vzbudili take senzacije, da so pisali o njih vsi časopisi. Ti ljudje niso nori niti neuravnovešeni niti neumni, ampak ljudje v polni življenjski sili.

Nekaj imen: CHARLES DE FOUCAULD. O njem so predstojniki zapisali? »Nima čuta dolžnosti. Lahkoživec, ki misli samo na zabavo." Leta 1880, ko je v Parizu specializirani delavec zaslužil 120 frankov na mesec, če je delal 10 ur na dan in 6 dni na teden, Foucauld potroši 4.000 zlatih frankov na mesec. Njegova največja skrb je, kako bi dobro jedel in pil ter se škandalozno zabaval z ženskami. Pri 22 letih se že proslavi kot znanstvenik. Vsi obožujejo lepega, bogatega in inteligentnega plemiča Foucaulda. Tedaj odkrije evangelij. Odreče se vsemu, postane najrevnejši redovnik in umre mučeniške smrti v Sahari med Arabci, za katere je živel. Danes stotine mladih fantov in deklet gredo po njegovi poti,

Drugo ime s DOLORES HART — filmska zvezdnica. »Dolores bo postala 'nuna'?" so govorili predlanskim v Hollywoodu. "V katerem filmu?" V resničnem filmu svojega življenja. Znani nemški časopis Spiegel je o njej pisal, da bo postala kraljica Hollywooda. Pri 24 letih je postala novinka v nekem samostanu v Conneticutu.

Isto leto je polnila stolpce časopisov novica, da je stopila v enega najrevnejših samostanov v Parizu za 'nuno' markiza Yvonne de Rosanbo, ena najbolj bogatih žena Francije. Živela je v luksuznem stanovanju v Parizu. Trikrat na teden je v svojih bleščečih sobanah gostila na stotine povabljencev. Za vsako letno dobo si je dala sešiti pri najboljših pariških modnih ustvarjalcih več kot 40 oblek. Na njeni poroki so odprli nad 3.000 steklenic šampanjca. Leta 1963 je zbrala svojo služinčad, kakih 40 ljudi, kuharje, šoferje, sobarice, vrtnarje in izjavila, da bo stopila v samostan. Na pepelnično sredo tega leta se je zadnjič oblekla v najbolj razkošne obleke, se okitila s svojim najdragocenejšim nakitom in diamanti in potrkala na vrata samostana. Čez nekaj časa se je pojavila za rešetkami samostanske klavzure oblečena v preprosto obleko iz grobe sive volne. Od takrat naprej živi v sobi, ki meri tri kvadratne metre, na golih stenah kraljuje samo križ. Sestra Marija Pavla, to je njeno novo ime, bo odslej uporabljala svoj čas samo za molitev in najbolj preprosta dela. Čistila bo pod, prala perilo, delala na vrtu in živela v neprestani tišini, kot zahtevajo pravila.

Lahko bi nadaljevali ... Sin ameriškega zunanjega ministra Johna Fostera Duliesa, ki je bil protestant, je postal katoliški duhovnik, jezuitski pater. Ameriški šahovski velemojster Lómbardy je postal redovnik trapist ...

Si kdaj v dvomih, ali je pametno verovati? Pomisli: vsi ti ljudje so dobro premislili, preden so se odločili, saj ni šlo za besede, ki so poceni, ampak za življenjske odločitve, ki zahtevajo skrajno odpoved. Tvegali so vse, ti pa tvegaj vsaj nekaj - bodi dosleden vernik! (več: prelistaj)

ŽIVO BOGOSLUŽJE

Sveto mašniško posvečenje

KDO

Po njem se nadaljuje odrešilno delo našega Odrešenika in Gospoda. Je zakrament nadnaravnega očetovstva. Duhovnik namreč krščuje - podeljuje zakrament nadnaravnega rojstva, mašuje in deli božji kruh v svetem obhajilu - ohranja nadnaravno življenje. Prejmejo ga lahko samo moški. Tega ne smemo razumeti tako, kakor da bi bile žene v božjih očeh nesposobne ali manj vredne. Ne, žene niso duhovniki zato, ker jim je Bog namenil drug poklic, ki je enako lep, poklic matere.

KAJ

Z mašniškim posvečenjem postane mlad mož duhovnik, posredovalec med Bogom in ljudmi, med člani Cerkve in Kristusom. Sveto mašniško posvečenje vtisne v duhovnikovo dušo neizbrisno znamenje, pečat (podobno krst in birma), po katerem Kristus spozna svoje duhovnike. V večnosti bo ta pečat viden vsem. – Ta zakrament se podeli fantom, ki so izpolnili 24 let in so končali pet let bogoslovnega študija in temeljite duhovne priprave. (več: prelistaj)

Z NAHRBTNIKOM V LEMENAT

Vinogradi po slovenskih tleh zorijo. Trgatev je pred vrati. Oktober 1959.

Velika hiša nasproti ljubljanske stolnice, ki jo ob vratih stražita dva velikana iz in ima nad vrati napis »VERTUTI ET MUSIS - KREPOSTI IN UČENOSTI, spet oživlja. Dolgi, svetli hodniki, ki so bili tri mesece zaviti v blažen mir, danes spet odmevajo od veselih pozdravov.

V prvem nadstropju, pri prvih vratih na desni ob vrhu stopnic si fantje podajajo kljuko. Tu je gospodar hiše - rektor bogoslovnega semenišča (ali lemenata), po domače Ata. Prad temi vrati se srečujejo z nasmejanimi Atovimi očmi stari znanci in novi, pričakovanja polni obrazi.

Tudi novi Ata že poznajo. Poleti so se oglasili pri njem, potem ko so vsaj svoji mami razodeli, da gredo jeseni v lemenat, ko so se pomenili z župnikom in napisali prošnjo svojemu škofu. Z Atom, ki je že veliko rodov lemenatarjev »dal skozi«, so se pogovorili, če so »za to«, kakšno je življenje v lemenatu

Kmalu bo čas za večerjo. Po stopnicah s počasnim korakom pride zagorel fant. Vse je prašen in poten, ramena mu teži nahrbtnik. Očitno je od nekod prikolesaril. Ustavi se pred oglasno desko nedaleč od Atovih vrat. Radovedno bere nabite liste in bere: Navodila in dnevni red za prve dni skupnega življenja ... Seznam vseh bogoslovcev ... Razpored bogoslovcev po sobah ...

Atova vrata se odpro. »Dober večer. Kaj bo lepega?» - »O, nič, tako gledam.» Ata si misli: Fant je gotovo, komu prinesel prtljago in zdaj gre proti domu, vendar se veselo pošali in pomežikne: »Ali vas zelo zanima? Se mislite vpisati? – »No, pa bi se res!« - »... pa ne mislite čisto zares?« - »Kako pa!« - »Potem pa kar z mano v sobo, da se pomeniva.«

Preberite reportažo poklica Alojzija Premrla iz Šmihela v hrenoviški fari, edinega primorskega novomašnika leta 1965 – ko je bil posvečen pri sv. Štefanu v Postojni. (več: prelistaj)

PATRIK HOČE POSTATI DUHOVNIK

Zgodba, ki jo je zapisal njegov prijatelj (Michel Lagrange)

Nisem še prišel k sebi. Če bi se to zgodilo Janezu ali Bernardu, ki sta mirna fanta, se ne bi čudil, toda Patriku ...

Vidiš tisto majhno cerkev skozi ono špranjo? Neke sobote opoldne sem vstopil vanjo, ker je močno deževalo. Ko sem vstopil, nisem nič videl- Sedel sem. Oziram se okoli in vidim, da se gori red oltarjem v zraku nekaj premika. Nekdo je splezal na lestev. Župnik je. Brska po nečem. Kmalu razumem, da popravlja večno luč. Vidim njegove bele lase. Si mora misliti, ta bela glava na lestvi!« »Ali bi šel bliže ali ne!« se vprašujem. »Morda se na elektriko pri teh letih sploh ne razume.! Pa sem si takoj spet rekel: »Kaj se vtikaš? To ni tvoja skrb. Za to luč? Čemu, ko nihče ne pride sem« Naenkrat pa kot bi me nekaj prešinilo: »Luč je tam zaradi Kristusa, Kristus pa tam zaradi ljudi.Stari župnik je na straži. Njegova tiha navzočnost je kot večna luč, ki priča. Če ta luč ugsne, Kristusa ne bo več tukaj.« Stal sem pri vratih, naslonjen na kropilnik...

PRELISTAJ Ognjišče 03_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 03_1965

Julij. 3,1. Urednikova beseda.

(BOLE, Franc.) Dobila sem prvo plačo. Čigava je? Pavla. 3, 2-4. Rubrika: Pismo tega meseca.

BERNANOS. Če hočete ljubiti, ne hodite od ljubezni. 3, 4. Iskra.

(BOLE, Franc.) Govoriti je lahko, toda . . . Ali zakaj je pariška milijonarka šla v samostan. 3, 5-7. Razmišljanje o filmu »Nuna«. - Rubrika: Ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš.

(ČUK, Silvester.) Sveto mašniško posvečenje. Kdo? Kaj? Kako? Obred mašniškega posvečenja. 3, 8-12. Rubrika: Živo bogoslužje.

(ČUK, Silvester.) Z nahrbtnikom v lemenat. 3,12-15. Reportaža nekega poklica. Kako je prišel v lemenat Alojzij Premrl iz Šmihela v hrenoviški fari.

LAGRANGE, Mihael. Patrik hoče postati duhovnik. 3,15-19. Zgodba, ki jo je napisal njegov prijatelj.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 3, 20-22. Povest. — Tretje nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Nagradni liki. 3, 23-24.

Ali veš? Poglej v katekizem! 3, 24.

(RAVBAR, Bojan.) Oznanila in kronika koprske župnije. Bilo je zelo lepo. Sveta birma. Bili smo na izletu. Važno opozorilo. 3, 25-28.

PAVEL VI. Iz govora 1. marca 1964. Kakšno naj bi bilo cerkveno občestvo.

pripravlja: Marko Čuk

POSTOJNA – KOPER, 27. maja 1965

IZ UREDNIŠTVA

PRVA ŠTEVILKA našega 'FARNEGA OGNJIŠČA' je bila toplo sprejeta, Vsa naklada je pošla«, le za izjemne primere smo prihranili nekaj izvodov.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas razumeli in ste nas tudi finančno podprli. Edino z vašo pomočjo lahko z delom nadaljujemo in list celo izboljšamo.

Ponovno vas vabimo k sodelovanju. Pošljite svoje pripombe, želje, prispevke, po pošti ali pa jih dajte v nabiralnik. To je NAŠ SKUPNI LIST!

Priporočamo vam da številke zbirate in jih hranite. Čez kakšno leto bodo mnogo bolj zanimive, kot si mislite, zlasti za radi naše farne kronike in seveda tudi zaradi člankov. Naš list vam bo obujal lepe spomine!

Radi posodite list tudi drugim. Radi se o njem pogovorite. S tem boste morda zdramili tudi koga, ki je njegova vera že precej 'zarjavela'.

Bog daj, da bi bili vedno bolj prava družina božjih otrok. Ta list naj bo še ena družinska vez ki nas spaja.

vaši duhovniki

PISMO TEGA MESECA

Moj fant je brez vere, ali se lahko poročiva?

Oče urednik! Stara sem 19 let. Imam fanta. V začetku sva bila samo dobra znanca, potem mi je začel pisati. Sedaj pravi, da brez mene ne more živeti. Je resen in dostojen fant. Všeč mi je in mislim, da ja danes tako resnih fantov malo. Samo brez vere je in tudi meni pravi, da vera nima nobenega pomena, ker je s smrtjo vsega konec. Od svojega verskega prepričanja ne odstopim, njega pa tudi ne morem pustiti. Morda bi najin zakon kljub temu bil srečen? Prosim, oče, svetujte mi!

dekle v dvomih

Skoraj vsa dekleta že po naravi išćejo svojo »simpatijo«. Do tukaj je vse v redu – če imajo seveda primerna leta in če mislijo resno (edino to je za resna krščanska dekleta primerno in pošteno!). Vprašanje vere je, žal največkrat zadnje, kar jih pri fantu zanima.
Ali je za srečen zakon dovolj, če se fant in dekle ljubita? Kot pri vsakem človekovem važnem dejanju, mora tudi tukaj spregovoriti razum. Tako nam svetuje žalostna izkušnja tolikih nesrečnih zakonov.
Vsaka dekle mora imeti pred seboj jasno sliko svoje bodoče družine. Sama naj skuša postati taka, kot si zamišlja vzorno mamo, ljubezniva, požrtvovalna, globoko pobožna (ne pobožnjaška!) ... Kakšen bo idealen mož, oče njenih otrok? Je mar to odvisno od nje? Seveda! Kako?
1. Izbrati si mora takega fanta, ki bo vsaj v glavnem odgovarjal njenemu idealu.
2. Vsaka dekle lahko na fanta veliko vpliva, če hoče, če zna (če ima trden in plemenit značaj) in če se res razumeta. Ta vpliv se bo nadaljeval pozneje v zakonu.
Sodoben primer: Veronika Rocky, žena filmskega zvezdnika Garyja Cooperja. S svojim vzornim življenjem, ljubeznijo in potrpežljivostjo in ne na zadnjem mestu z molitvijo je vplivala na moža, da je postal globoko veren katoličan.
Mar smemo pričakovati, da bosta v zakonu srečna dva, ki se ne strinjata v tako važni življenjski zadevi kot je vera? S tem, da si verna imaš jasno stališče do vseh važnih življenjskih vprašanj. Kako boš v takem zakonu vršila svoje verske dolžnosti? Kaj bo z nedeljsko mašo, molitvijo v družini, s krščansko vzgojo otrok? Če ti fant obljublja, da te pri vsem tem ne bo oviral, vprašaj poročene žene, kaj vse so jim možje (takrat fantje) pred poroko obljubljali. Pa že s tem, da mož s svojo besedo in zgledom verske vzgoje v družini ne podpira, tak zakon ni več idealen.
Bi bila srečna, če bi tvoji otroci prezirali to, kar je tebi sveto? (Dokler bodo majhni, te bodo morda še poslušali, pozneje pa vedno manj; ko bodo videli, da oče govori in dela drugače.)
Če se hočeta zakonca medsebojno podpirati – kar je poleg otrok glavni namen zakona – morata biti kakor ena duša: imeti moratra enak pogled na svet. Bolje biti neporočena kot slabo poročena!
Če je fant vero zanemaril (zaradi slabe družbe, vzgoje), naj ga dekle s svojo resno in živo pobožnostjo spet pridobi za vero in to PRED POROKO!
Če fant nima vere, pa je resen in plemenit, si lahko postaviš cilj: če ga bom s svojo globoko vero spreobrnila, lahko mislim na zakon. Če pa fant tvojemu verskemu prepričanju nasprotuje, ni kaj upati.
Pri vsakem vernem dekletu mora biti vprašanje vere pri izviri življenjskega sopotnika prvo. Postavi naj ga takoj, ko se začneta 'meniti' in ne šele, ko gredo pisat oklice. Važno je za srečo vse življenje in – za večno življenje!

OSEL - NAŠ BRAT

Naš Gospod in Učitelj nas zmeraj uči, da je v njegovi službi potrebna predvsem ponižnost. Ne tista narejena, ki ji pravimo 'grbava' nekoč priredili veličasten sprejem. Odgovoril jim je takole: »Sprejema, ki ste mi ga pripravili, ne jemljem zase, ampak za Kristusa, ki mu je dejansko namenjen. Kristus je samo enkrat doživel javno zmagoslavje: na cvetno nedeljo. Rože, ki jih je množica metala na božjega Učitelja, so padale tudi na oslička, ki ga je jezdil. Toda ta osel bi bil zelo otročji in dvakrat osel, če bi mislil, da se ve to cvetje in navdušeno klicanje namenjeno njemu.
Vaš nadškof je Gospodov osliček. Te rože so kot tiste na cvetno nedeljo: za Gospoda. Njemu torej vsa čast in slava.«

JEZUIT S KITARO

Kako je postal duhovnik, je izpovedal sam (članek Božji trubadur). Ljubil je glasbo in dolgo časa je bil zborovodja. Skladatelj je postal po dolgi vožnji z motorjem iz Pariza v Toulouse. Deževalo je, veter je pihal in mrzlo je bilo ... Na moji poti so se ob cesti pobliskavala razsvetljena okna hiš. Molil sem za stanovalce, zlasti za mlade ... kajti na poti nisem bil sam.

V Toulousu je nastala popevka o dobrem Bogu – Seigneur, mon Ami (Prijatelj, moj Bog). On je bil tisto noč z njim.
Kmalu se je drobni jezuitski pater s kitaro pojavil čisto sam pred reflektorji na odru velike pariške dvorane. Z odra spreletajo nenavadne silnice. Pet tisoč poslušalcev poje refrene njegovih božjih popevk ...
Do leta 1960 je prodanih že več kot milijon njegovih gramofonskih plošč. Gostovanje v 12 državah, čez 60 pisem dnevno ... Z zaslužki svojih koncertov kupi 40 džipov za sobrate misijonarje.
»Molite zame, da ne bi postal prevzeten. Na mojo kitaro igra oin po mojih ustih poje – Gospod Jezus.«

ŠPORT

Ne živi človek samo od nogometa

Ni športnika, ki ne bi poznal najboljšega nogometaša na svetu Pelea. Njegovo pravo ime je Edson de Nascimento, najboljši nogometaš najboljšega nogometnega kluba na svetu Santosa in Brazilije, svetovnega prvaka na Švedskem 1958 in v Čilu 1964 in isto pričakuje na svetovnem prvenstvu v Londonu 1966. Kadar nastopa Pele, so do zadnjega kotička polni tudi največji stadionu sveta kot Maracana, ki lahko sprejme do 2000.000 gledalcev. On je idol brazilskih mas. In ne samo brazilskih.

Tudi tisti, ki se za šport ne zanimajo, radi gledajo svojega narodnega junaka. Reporterji ga obkrožajo, da bi za svoj list dobili kakšno njegovo izjavo ... Nedavno je v Santiagu (Čile) izšla bogata ilustrirana 134 številka lista Gol y gol. Na dveh straneh je reportaža o Peleju. Od štirih slik ga ena kaže, kako v beli obleki kleči pred oltarjem zelo lepe cerkve v svojem mestu Santosu in moli. O njem piše, da ni šel po poti mnogih drugih športnikov, ki so uspeli. Popularnost velik zaslužek in zunanji sijaj niso pokvarili duše tega fanta. Ostal je dober sin svojih staršev, dosleden katoličan, po duši skromen, darežljiv in velikodušen. Pod omenjeno sliko je zapisano Pelejev Bog.

PRELISTAJ Ognjišče 02_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 02_1965

DANDER, Franz. Marijo častimo. 2,1-2.

(LELOTTE, Fernand.) O naša Gospa, mati Pomladi. 2, 2.

(BOLE, Franc.) Moj fant je brez vere - ali se lahko poročiva? 2, 3-5. Rubrika: Pismo tega meseca.

Ali more božji blagoslov priti in ostati. Ali more božji blagoslov priti in ostati nad tako družino? 2, 6. Razmišljanje o družini, kjer sta vera in Bog na zadnjem mestu.

Osel naš brat. 2, 7. Odgovor kardinala Avgusta da Silva vernikom o ponižnosti.

Zakonski par na koncilu. 2,8. Obvestilo o imenovanju zakonskega para iz Mehike za sodelavca na koncilu. - Iz Informations Catholiques Internationales. 1. V. 1965.

(ČUK, Silvester.) Sveta birma. 2, 9-10. Rubrika: Živo bogoslužje.

SVETI AVGUŠTIN. Bog ne postane večji, ker ga ti spoštuješ, ampak sam postaneš večji, če mu služiš. 2,10. Iskra.

(ČUK, Silvester.) Jezuit s kitaro. 2,11-12. Zapis o jezuitskem patru Aimé Duvalu.

DUVAL, p. Aimé. Zakaj sem postal duhovnik. 2,14-15.

DUVAL, p. Aimé. Trubadur. 2,13-14.

DUVAL, p. Aimé. Prijatelj, moj Bog. 2,16. Popevka o dobrem Bogu.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 2,17 - 19. Povest. - Drugo nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Ne živi človek samo od nogometa. Veliki Pele moli. 2,20-21. Rubrika: Ti, ki iščeš . . . ti, ki dvomiš. - Šport.

(ČUK, Silvester.) Nagradna križanka. 2, 22-23.

(LELOTTE, Fernand.) Darovanje telesa. 2, 24.

Oznanila in kronika koprske župnije. Spored božje službe. Spovedovanje. Sveta birma. Prvo sveto obhajilo. Obnova misijona. 2, 25-27.

(RAVBAR, Bojan.) Iz uredništva. 2, 28.

O, naša Gospa, mati Pomladi,
varuj te mlade duše, ki te ljubijo!
Imajo čistost izvira, toda kaj če se izvir skali?
Imajo sijaj krasnega cvetja, toda kaj če cvetje izgubi svoj sijaj?
Imajo polet škrjančka, toda kaj če se škrjanček odpove modremu nebu?

Bog ne postane večji, ker ga ti spoštuješ, ampak sam postaneš večji, če mu služiš. (sv. Avguštin)
Bog je popoln. Mi ne dodamo niti za komolec njegovi veličini niti za las njegovi moči ms tem da ga spoštujemo ali delamo dobro ... Nasprotno pa Bog ni nikoli manjši zaradi naših grehov. Ta predstava o Bogu bi bila preotročja

Darovanje telesa

O Gospod, utrdi ROKE,
ki so sprejele presvete podobe
za odpuščanje naših grehov:
naj bodo vredne vsak dan prinašati
take sadove, da bodo v slavo
tvojega božanstva!
USTNICE, ki so te slavile v svetišču:
daj, da ti bodo tudi zunaj pele slavo!
UŠESA, ki so slišala glas tvojega nauka:
daj Gospod, da bodo gluha za glasove vznemirjenja.
OČI, ki so videle tvoje neizmerno usmiljenje:
daj, Gospod, da bodo vedno imele pred seboj tudi tvoje blaženo upanje.
JEZIK, ki je klical:
»Svet! Svet! Svet! Gospod vesoljnega sveta!«
naj bo vedno pripravljen za resnico!
NOGE, ki so se bližale tebi, v tvoji cerkvi:
naj gredo ve3dno naprej v tvoji Luči!
TELO, ki je jedlo tvoje božje telo;
obnovi ga z večnim življenjem!

MARIJO ČASTIMO

Samo ena krščanska p polnost je in samo ena je pot do nje .Vsi kristjani imamo namreč en sam cilj: "Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče v nebesih." Kot božji otroci moramo biti vedno bolj in bolj podobni Bogu, vedno bolj moramo biti povezani z njim v popolni ljubezni.

Jezus je dejal o sebi: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Vsako krščansko prizadevanje za popolnost je v svojem jedru hoja za Kristusom.

Smisel in vodilo vsakega zdravega in pravega Marijinega češčenja je: PO MARIJI K KRISTUSU. Kaj to pomeni?

1. Na prvem mestu prav gotovo PRAVA VERA v vse, kar nam Cerkev daje kot razodeto resnico, kot božjo besedo o Mariji. Nepotvorjena Marijina podoba je zaklad pravovernosti, kajti ni je mogoče ločiti od čistega, katoliškega, nauka o Kristusu, Bogu in človeku, o izvirnem grehu in odrešenju, o devištvu in materinstvu, o poveličanju odrešenih ljudi.

2. Iz prave in žive vere samo od sebe raste otroško češčenje božje Matere in DEJAVNA LJUBEZEN do nje. Ta ljubezen ima tako moč, da spreobrača. Sili nas, da bi čimbolj upodobili sliko Matere v sebi (samoposvečenje), obenem pa nas navaja, da bi okoli sebe širili Kristusovo, kraljestvo, ki je Marija zanj živela (apostolat).

3. Vsa ta prizadevanja podpira in hrabri VELIKO ZAUPANJE v pomoč Srednice vseh milosti„ To zaupanje se na zunaj pokaže v tem, da jo prosimo za pomoč in da se zavestno postavimo pod njeno varstvo,

Šele ko smo vse to razumeli in začeli uresničevati, lahko govorimo o pravi pobožnosti do Marije. Ni to nič sladkobnega in neživljenjskega, ampak osnovna šola vsakdanjega življenja. Marija bi bila gotovo užaljena, če bi zaradi nje ne dobil dovolj časti njen Sin. Ona nam kaže Jezusa: "Karkoli vam poreče, storite!" Dala nam je tudi zgled? "Glej. dekla sem Gospodova!«

Franz Dander DJ

pripravlja: Marko Čuk